V Sloveniji že od junija spremljamo razvoj projekta oziroma gibanja Adijoplastenka.si na https://adijoplastenka.si/. Junija je ekipa te vsebinske in spletne platforme vzpostavila pomembno zavezo s predsednikom Borutom Pahorjem, ki je poudaril: »Mi smo zraven, vabimo vse, da se gibanju pridružite.« Zavzel se je, da bo urad predsednika do konca leta postal »urad brez plastenk«. Za kaj natančneje gre?
Gibanje Adijoplastenka.si je nastalo v okviru zveze Rotary Slovenija in si prizadeva, da bi Slovenija v prihodnjih petih letih postala prva država na svetu brez uporabe plastenk za enkratno uporabo za vodo in druge pijače. Vodilni osebnosti gibanja sta dr. Iztok Seljak, ki je javnosti najbolj znan kot glavni direktor Hidrie Holdinga in nekdanji guverner Rotary Slovenija, ter Janez Podobnik, nekdanji minister za okolje in prostor. »Z Adijoplastenko.si lahko spremenimo svet, če smo le pripravljeni najprej spremeniti sebe,« dodaja dr. Seljak. Ustvarjalci gibanja so steklenico arhaično poimenovali »steklenka«, projekt pa je v jedru socialna inovacija, ki nagovarja slehernika in generira nove rede vrednot in smisla. Te so ključne v času po epidemiji covida-19. Projekt nas na tihi način vprašuje, kakšne škodljive odtise kot civilizacija odtiskujemo v okolje. Pa ne le z enkratno uporabo plastike, pač pa s sebično pozicijo, ko pozabljamo na moralni, etični in empatični odtis, ki ga kanaliziramo v psihična, subtilna in fizična okolja.
Reciklira se 13 odstotkov plastike
Razogličenje, za kar se bori kar nekaj aktivistov kot tudi gospodarstvenikov, hodi z roko v roki z razplastenčenjem, ki kot ideja prerašča v pravo gibanje Slovenije. Ne le rotarijci, h gibanju pristopa vse več posameznikov, ki se predano spreminjajo in lastne navade preusmerjajo k trajnostnemu, boljšemu in celostnemu. Vidnejši člani in prostovoljci Bojana Zarnik, Nika Andoljšek in Simon Meglič so postavili vsebinsko in spletno platformo, k projektu pa povabili znana slovenska podjetja, ki so vključena v to živahno socialno inovacijo: Steklarno Hrastnik, Gambit trade (Enaa.com), Printech, DS Smith in druga. Zarnikova pojasni: »Dobro je tisto, kar nas povezuje. Hvaležni smo, da lahko dobre stvari širimo naprej in skupaj ustvarjamo nov, boljši jutri.« Podobnik pa doda: »Kamor je vredno iti, tja ne vodi nobena bližnjica. Tudi pri spremembi potrošniških navad ni bližnjic.«
Kaže se, da je »strupeno okolje« postalo navdih in da nas omejitve združujejo in zbujajo. Pri gibanju so se zaradi ciljnega uspeha v boju proti mikroplastiki odločili, da animirajo velike množice ljudi. Sodelovanje prav vsakogar nagovarja k spremembi iz pasivnega državljana v akterja, ki se mu v roke podaja moč. Z aktivacijo socialnega in ekonomskega okolja pa podpirajo lokalno ekonomijo in skupnost, ki jo je vulgarni kapitalizem razklal.
Projekt opominja na prekomerno uporabo plastike s skrb zbujajočo statistiko. Na svetu vsak dan proizvedejo več kot milijon ton plastike, reciklira se je le 13 odstotkov. Preostala odpadna pa konča v naravi in vodah, se več stoletij razkraja, razpada v mikroplastiko in vstopa v različne ekosisteme, biotske ter prehranske verige in jih uničuje. Pridružili so se jim tudi ambasadorji projekta prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj, prof. dr. Samo Zver, doc. dr. Barbara Perić, Peter Prevc, Darko Đurić in drugi.
