Z njimi se obkladajo ljudje, ki so bili prej prijatelji, in družinski člani za jedilno mizo, pišeta v novi številki Nedeljskega dnevnika novinarki Nataša Bucik Ozebek in Meta Černoga. Sta za to krivi naveličanost nad epidemijo in ukrepi ter nova nepotrebna vojna med cepljenimi in necepljenimi?
Študentka, ki zadnjega pol leta dela ne eni od Petrolovih bencinskih črpalk, je sredi septembra postala vmesni člen med vlado, ki izdaja ukrepe, in strankami, ki jim nasprotujejo. Zapisala je, da je prvi delovni dan, ko je morala preverjati izpolnjevanje pogoja PCT, končala z glavobolom, jeznimi pogledi in spletnimi grožnjami, da tiste, ki so podlegli državi in preverjajo pogoje, čaka smrt. »Strah me je iti služit denar, ki ga potrebujem, vsak dan razmišljam o tem, kdaj se bo prikazal inšpektor, kdaj bo stranka s sabo pripeljala odvetnika, kdaj bo stranka zapakirala celo bencinsko iz protesta, kdaj bomo spet dobili spremembe ukrepov… Zvečer se jokam v postelji, zato da lahko naslednji dan prijazno, sočutno in z nasmehom stranki pojasnim, da ne sme kupiti cigaret, če nima potrdila PCT,« je zapisala.
Režiser Mitja Okorn, ki je posnel pred dnevi predvajan dokumentarec z zgodbami ljudmi, ki so preboleli covid-19, lahko na spletu bere komentarje, da je prodana duša, gnoj, sramota naroda… Zdravniki so postali morilci, cepljeni izdajalci naroda. Zdravnica, ki je v trgovini na oddelku sadja in zelenjave izbirala živila, je doživela javno ponižanje, ker je drugo stranko, ki ni nosila maske, vljudno prosila, če se lahko nekoliko odmakne od nje. Deležna je bila plohe žaljivk, ki jih ni vredno ponavljati, šlo je celo tako daleč, da se je v besedni spopad moral vmešati varnostnik.
Če lahko rečemo, da je spoštljiva komunikacija dokončno usahnila s prihodom družbenih omrežij, kot sta facebook in twitter, lahko mirno zapišemo tudi, da imamo za to »lep vzor«. Naše politike. »Raven komuniciranja posameznikov, ne samo anonimnih, ampak tudi popolnoma znanih predstavnikov države, vlade, je pogosto popolnoma neprimerna, nekulturna,« je jasen tudi varuh človekovih pravic Svetina. Spomnimo: aktualni predsednik vlade je novinarki označil za prostitutki, ilirskobistriški župan je novinarkam pripisal »kurji sindrom«, nekdanji poslanec je za svoji poslanski kolegici iz opozicije predlagal pregled mednožja, aktualni notranji minister ljudi označuje za svinje, policijske sindikaliste pa za lenuhe. Prvi mož Nacionalnega inštituta za javno zdravje medtem razglaša, da postajamo talci ljudi, ki se niso cepili.
Peter Svetina meni, da smo za dvig kulture dialoga odgovorni vsi, predvsem posamezniki na javnih položajih, zato jih poziva k strpni komunikaciji. »Ena beseda lahko naredi več škode kot strel iz pištole. Ima velik učinek in ljudje, ki nam je dana možnost javnega izražanja in javne besede, se moramo še kako zavedati, kaj lahko s tem naredimo. Lahko spodbujamo nestrpnost, lahko pa pomirjamo ljudi in jim damo zaupanje, da obvladamo svoj posel in smo med seboj pripravljeni komunicirati,« je prepričan.
Nadaljevanje v tiskani izdaji ali mobilni aplikaciji Nedeljskega dnevnika.
Ta val covida-19 bo najbrž tudi zadnji
Še več zanimivih člankov – denimo o tem, da dr. Tomaž Vovko, specialist infektologije, ki dela na intenzivnem oddelku UKC Ljubljana, počasi vidi luč na koncu tunela epidemije, kaj je za Nedeljski dnevnik povedal Robert Swan, prvi človek v zgodovini, ki je peš osvojil južni in severni tečaj, in večni čuvaj Antarktike, kaj o našem dojemanju demence ob svetovnem mesecu alzheimerjeve bolezni meni nevrologinja dr. Milica Gregorič Kramberger, kaj je v ekskluzivnem intervjuju za Nedeljski dnevnik povedal hrvaški teniški igralec in trener Ivan Ljubičić, kaj o aktualni politični sceni v rubriki Šepet piše Aleksander Lucu, kako se ob desetletnici njegove smrti spominjamo muzikanta Lojzeta Slaka – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov ali na mobilni aplikaciji Nedeljski dnevnik.