Takrat so se v daljavi zaslišali streli. Vrata banke so se trdno zaprla in očitno je bilo, da so vsi zapustili poslopje. Ker ni bilo nikjer nobenega taksija, je Karimijeva stekla po opustelih ulicah domov. Tam je zbrala člane družine in rekla: »Zapuščam hišo, avto, denar in vse, kar imam.« Vedela je, da bodo talibani, ki so v Afganistanu prevzemali oblast, ogrozili pravice žensk in filmsko industrijo. Karimijeva, afganistanska filmska režiserka in prva ženska na čelu državne Filmske organizacije, režiserka, katere film je bil pred dvema letoma predstavljen na Beneškem filmskem festivalu, je želela družino rešiti iz pekla. Uspela se je dogovoriti, da se bodo lahko vkrcali na letalo, s katerim naj bi evakuirali ukrajinske državljane, a zaradi nepopisne gneče – saj so si tisoči prizadevali, da bi prišli do letališča – niso uspeli pravočasno priti do letala. Karimijeva se je na tihem skoraj že sprijaznila s tem, da ne bodo mogli oditi iz države, ko se jim je ponudila druga priložnost. Iz Kabula so odleteli s turškim letalom in pristali v Ukrajini. Šestintridesetletna filmarka, ki je diplomirala, magistrirala in doktorirala na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Bratislavi, ki je režirala 30 kratkih filmov, tri dokumentarne in en igrani film, bo lahko spet ustvarjala. V domovini, kamor se je vrnila po študiju na Slovaškem, namreč ne podpirajo umetnosti, ne cenijo kulture in se bojijo izobraženih ter samostojnih žensk.