Jorge Alfonso: Travograd (LUD Literatura, 2021)
Zbirka kratkih zgodb Travograd slovenskim bralcem prvič predstavlja urugvajskega pisatelja in pesnika Jorgeja Alfonsa. Opisuje predvsem prigode mladih ljudi nižjega sloja, ki se skozi dneve prebijajo med negotovimi, neuglednimi službami, svobodnim klatenjem po Montevideu, uživanjem mamil in iskanjem ljubezni. Te humorne, mestoma avtobiografske pripovedi so torej »dokument« o življenju mladine v Montevideu v obdobju ekonomske krize med letoma 1999 in 2002. Prevedel jih je Jurij Kunaver.
Nina Medved: Drseči svet (JSKD, 2020)
Naslov Drseči svet prinaša pesniško prvenko Nine Medved, sicer uršljanke leta 2019, pa tudi prve slovenske prvakinje v slam poeziji. Njeni verzi sicer s slednjo tokrat nimajo vzporednic, pravzaprav gre za precej intimistično zbirko, ki jemlje za snov odraščanje mlade osebe, predvsem mlade ženske, in njene refleksije o odnosih, tudi o odnosu do sebe. Verze nadgrajujejo ilustracije Mete Wraber, Andrej Makuc je dodal spremno besedo.
Karl Schlögel: Vonj imperijev (Beletrina, 2021)
Nemški zgodovinar Karl Schlögel (1948) raziskuje predvsem družbene odnose v moderni Rusiji, zgodovino stalinizma, ruske diaspore in disidentska gibanja, v knjigi Vonj imperijev pa se je prek zgodovine vonjav oziroma dišav lotil očrta kulturne zgodovine 20. stoletja. Sledi »biografiji« parfuma, ki je bil razvit na družbeno-zgodovinskem ozadju oktobrske revolucije, prek zgodovine parfumov pa nato spoznavamo presečišča politične, družbene zgodovine in umetnostnih tokov. Prevod Aleša Učakarja.
Andrej Nikolaidis: Odlašanje. Parezija (Sanje, 2021)
Črnogorski pisatelj in publicist Andrej Nikolaidis je stari znanec slovenskih bralcev, ki so ga spoznavali že prek romanov Mimesis, Sin in Madžarski stavek. Nov Odlašanje. Parezija ima dve pripovedni ravni – ena opisuje skoraj detektivsko zasledovanje okoliščin smrti duhovnika, o čemer nastaja roman, druga pa je pisateljev premislek o naravi pisanja oziroma nenehnem odlašanju tistega, kar bi pisec moral izreči, a tega nikoli zares ne stori. Za prevod je ponovno poskrbela Dijana Matković.
Hinko Smrekar: Črnovojnik in protostripi na Slovenskem (Buča, Atelje Zenit, 2021)
Damir Globočnik in Žiga Valetič sta v izdaji Črnovojnik in protostripi na Slovenskem na eni strani posodobila pionirsko knjižico Hinka Smrekarja, ki velja za enega najzgodnejših avtobiografskih protostripov večjega obsega v globalnem merilu. A delu avtorja, ki ima v aktualnem kulturnem letu tudi zaradi razstave v Narodni galeriji še posebej veliko pozornosti, sta dodala še eseje in 27 primerov drugih, krajših protostripov na Slovenskem, ki so konec 19. stoletja izhajali v satiričnih listih.
