V večini članic EU je bila leta 2019 presežena količina vsaj enega od onesnaževal, za katere EU postavlja dopustne meje. Agencija je sicer danes predstavila najnovejše uradne podatke za leto 2019 in prve delne podatke za leto 2020. Gre za meritve z več kot 4500 merilnih postaj v 40 evropskih državah, je EEA zapisala na spletni strani.
V srednji in vzhodni Evropi kurjenje trdih goriv za ogrevanje domov in rabo v industriji povečuje koncentracijo trdih delcev v zraku, pa tudi benzopirena, ki je kancerogen. Izpostavljenost drobnim delcem vodi v srčno-žilne bolezni, raka pljuč in druge bolezni, ki so vzrok prezgodnjih smrti.
Dušikov dioksid je težava zlasti zaradi cestnega prometa
V velikih mestih je medtem težava dušikov dioksid, zlasti zaradi cestnega prometa. Dušikov dioksid je povezan z astmo in težavami z dihanjem.
Ozon, ki nastaja pri tleh kot posledica onesnaževal iz naslova človeške aktivnosti v kombinaciji z vročino in sončno svetlobo in je problem zlasti v južni Evropi, pa je povezan s srčno-žilnimi boleznimi, draži pa tudi oči, nos in grlo, opozarja EEA.
Pri delcih PM10 je 21 držav, od tega 16 članic EU, leta 2019 beležilo preseganje dovoljenih dnevnih koncentracij na ravni EU, 31 pa jih je presegalo koncentracije nad strožjimi omejitvami Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za leto 2005. Pri delcih PM2,5 je EU omejitve presegalo sedem držav, od tega štiri članice EU, omejitve WHO pa 28 držav.
Ravni ozona pri tleh so bile glede na standarde EU previsoke v 24 državah, od tega 19 članicah unije. Vse države pa so imele te ravni višje od standardov WHO. Nenazadnje podatki o dušikovem dioksidu kažejo, da je tako glede na zahteve EU kot WHO meje presegalo 22 držav (18 članic EU).
Prvi podatki za lansko leto kažejo, da se je kakovost zraka v Evropi kot posledica pandemije covida-19 izboljšala.