Župani občin med Metliko in Ljubljano, skozi katere pelje dolenjska železnica, so na DRI upravljanje investicij, Družbo za razvoj infrastrukture naslovili kar nekaj pomembnih pripomb, ki zadevajo podlage za nadgradnjo železniške proge na omenjeni progi oziroma na odseku Novo mesto–Ivančna Gorica. Po njihovem mnenju namreč načrt za nadgradnjo proge v okviru priprav državnega prostorskega načrta »ni dovolj ambiciozen«.
Prenoviti je treba vso traso
Po mnenju županov se prenova dolenjske železniške povezave »nikakor ne more končati v Novem mestu, ampak jo je treba nadaljevati do Metlike oziroma do državne meje«. Tudi predvideni »mehki ukrepi« ne bodo dovolj, da bi železniški potniški promet postal primarna oblika dnevnih migracij proti Ljubljani in iz nje. Med temi ukrepi so spremembe voznih redov, »pohitritev« vlakov z izpuščanjem postankov na nekaterih postajališčih, uvedba novih Stadlerjevih vlakov. Da bi omenjeni cilj dosegli, je treba po mnenju županov v celoti prenoviti ustroj proge, obnoviti vozno mrežo, uvesti nov potek proge na posameznih odsekih, urediti postaje in postajališča, nekatera morda tudi opustiti in uvesti sistem P+R.
Odpraviti bi bilo treba, kot pravijo, večino nivojskih prehodov in zgraditi nove zunajnivojske, elektrificirati progo, jo nadgraditi v dvotirno, kar bi omogočilo uvedbo taktnega voznega reda z intervali na 15, 30 in 60 minut. »Tako bi železniški promet postal precej bolj privlačen za uporabnike, prav to bi povzročilo odločilen preobrat pri izbiri prevoznega sredstva oziroma bi prispevalo k spremembi potovalnih navad,« so zapisali župani.
Družbo za razvoj infrastrukture pozivajo, naj takoj začne pripravo potrebnih dokumentov za odseka Novo mesto (Birčna vas)–Ivančna Gorica ter Novo mesto (Birčna vas)–Metlika. Predvidena časovnica, po kateri bi namreč z drugo fazo prenove na odseku Novo mesto–Ivančna Gorica začeli šele med letoma 2030 in 2035, za občane ni sprejemljiva, kot tudi ne dejstvo, da odsek od Novega mesta do Metlike sploh ni obdelan oziroma so ukrepi na tem odseku predvideni šele po letu 2050. »To bi pomenilo dodatna desetletja stagnacije regionalnega železniškega prometa,« dodajajo župani.
Dogovor o čezmejenem sodelovanju pri prenovi proge
Leta 2018 so župani Črnomlja, Grosupljega, Ivančne Gorice, Metlike, Mirne Peči, Novega mesta, Semiča, Škofljice, Trebnjega in Karlovške županije podpisali dogovor o sodelovanju pri revitalizaciji čezmejne železniške proge od Ljubljane skozi Novo mesto in Metliko do Karlovca in Zagreba. S podpisom dogovora so želeli pospešiti projekt posodobitve proge. »V Novo mesto je železnica prišla leta 1894, v Belo krajino in Karlovec 20 let kasneje. Novo mesto je takrat štelo manj kot 2000 prebivalcev, danes jih šteje dvanajstkrat več, a se potovalni čas ni bistveno spremenil, infrastruktura tudi ne,« je ob podpisu dogovora dejal novomeški župan Gregor Macedoni.
Za 50 kilometrov poti od Metlike do Novega mesta vlaki potrebujejo eno uro, do Ljubljane dve uri in pol. Zato današnja železnica ne more predstavljati prave alternative cestnemu prometu, so takrat še poudarili župani. ds
