Z vidika osnovnošolskega ravnatelja je razmišljanje o podjetnosti pomembno za načrtovanje sprememb v šolskem sistemu, pravi Kolenkova. Prepričana je, da so spremembe nujne zaradi drugačnih razmer v družbi in zaradi drugačnih generacij otrok, ki vstopajo v šolo. Pravi, da se morajo tudi učitelji zavedati, da predmetno znanje ni vse, kar učenci potrebujejo. Krepiti morajo tudi osebnostne lastnosti – osebnost mladega človeka, razvijati kompetence, veščine ter otrokom omogočiti nabiranje izkušenj kot pogoj za samostojnost, zdravo samozavest in dobro samopodobo.
Kako ste se tega izziva kot primera dobre prakse lotili na vaši šoli?Zadnjih 12 let sistematično in zelo usmerjeno zlagamo sestavljanko v posodabljanju pouka, v razvoju ustvarjalnosti, inovativnosti in tudi podjetnosti. Vsi se izobražujemo na področjih, kjer nimamo ustreznega znanja. Sistematično uvajamo strokovne projekte, kot so formativno spremljanje napredka učencev, razvoj osmih krogov odličnosti, vrednote Rastoče knjige ter projekte, kot so Erasmus+, Youth Start, Inovativna učna okolja, sami smo razvili model državljanskih kompetenc… V zadnjih štirih letih smo intenzivno in po vsej vertikali začeli spreminjati didaktiko pouka in težišče prenesli na učence. V središču učnega procesa so njihova aktivnost, aktivno učenje, samostojnost pri delu, vključenost v procese načrtovanja ter evalvacije lastnega napredka. Ves čas spremljamo razvoj in samostojnost učencev, vendar pa je to dolgotrajen proces, iz katerega se otroci največ naučijo in spreminjajo prakso. Z vsako generacijo usmerjeno in sistematično delamo na temelju vrednot, oblikovanja osebnosti…
Zakaj vaš primer izstopa in odmeva? Kaj se lahko od vas naučimo?Menim, da nas nad povprečje dvigujejo predvsem izjemno odgovorno, sistematično načrtovanje in vnašanje sprememb v šolski prostor, da se zelo odzivamo na potrebe okolja, da znamo predvidevati spremembe tako v slovenskem kot evropskem prostoru, jasna vizija razvoja šole, upoštevanje drugačnih generacij otrok ter novih družbenih okoliščin. Delimo lahko svoje znanje, dragocene izkušnje, ki smo jih zbirali zadnja leta, dobre prakse povezovanja vseh deležnikov: učencev, zaposlenih, staršev, okolja… Predvsem pa sistematično skrbimo za razvoj vseh področij, ki oblikujejo celovito osebnost mladih.
Kako učenci sprejemajo temo podjetnost?Učenci nimajo težav z razumevanjem pojma podjetnost. Skozi proces in različne dejavnosti, ki krepijo njihovo osebnost, njihove kompetence, ter s formativnim spremljanjem lastnega napredka sami ugotavljajo, kakšno prednost imajo pri učenju, raziskovanju, rezultatih na posameznih interesnih področjih, da so bolj samozavestni… Še posebno so navdušeni nad drugačnimi pristopi k poučevanju, v katerih imajo pomembno, aktivno vlogo. Da smo uspešni na tej poti, nam dokazujejo učenci na srednji stopnji izobraževanja ter kasneje kot študentje. Izjemno veliko naših učencev deluje na različnih področjih, zelo hitro se vključijo v humanitarne skupine, v kulturne skupine, med mlade raziskovalce, kar pomeni, da so samoiniciativni, vidijo priložnosti in so motivirani za sodelovanje. Šole, ki vnašamo pozitivne spremembe, in učenci, ki to uspešno dokazujejo v širšem okolju in na različnih področjih, so največji promotorji podjetnosti.
S kakšnimi pristopi bi šole in družba kot celota lahko podpirale podjetnost in za začetek predvsem spremenile negativen odnos do te besede?Prepričana sem, da ljudje ne razlikujejo pojmov podjetnost in podjetništvo. Šole bi lahko s pomočjo medijev in z možnostjo predstavitve dobrih praks v javnosti najhitreje rušile predsodke in negativen predznak podjetnosti. To lahko dosežemo s poudarjanjem, da je podjetnostno razmišljanje pomembno za vsakega posameznika ne glede na poklic, ki ga bo opravljal – tako za bodoče gospodarstvenike, podjetnike kot javni in nevladni sektor. Pomembno je ozaveščati ljudi, družbo, da je podjetnostna kompetenca izjemnega pomena za obvladovanje tveganj in prilagodljivost v nepredvidljivih okoliščinah ter da bodo mladi lažje živeli in morda tudi lažje preživeli v zahtevnih časih.