V Zasavju imamo številna uspešna podjetja, ki vsako v svoji dejavnosti piše izjemne zgodbe. Med njimi je zagotovo tudi letošnji nominiranec za gazelo savinjsko-zasavske regije Chipolo iz Trbovelj. Ponosni smo tudi na to, da smo pobudniki podeljevanja regijskih in nacionalnih priznanj najboljšim inovatorjem tako na gospodarskem kot tudi na drugih področjih. V tem letu praznujemo že četrt stoletja od prve podelitve priznanj najboljšim inovacijam. V letošnjem letu je na razpis zbornice prispelo kar 31 inovacij, ki jih je soustvarilo skoraj 170 inovatorjev iz Zasavja in drugod. Tudi letošnji nominiranec Chipolo je v preteklosti prejel tako regijsko kot tudi nacionalno priznanje za najboljše inovacije.
Hkrati smo kot zbornica izjemno ponosni na program za spodbujanje podjetništva med mladimi Podjetno v svet podjetništva, ki ga je evropska komisija prepoznala kot enega od stotih najboljših evropskih projektov s področja spodbujanja podjetništva. Ponosni smo tudi na vseslovenski projekt Investicijska platforma, katere ideja izhaja iz naše zbornice. Platforma vsebuje informacije o investicijskih namerah in potencialu gospodarstva v Sloveniji na enem mestu. Zbrani podatki o investicijah bodo zagotavljali višjo dodano vrednost, nova visokokakovostna delovna mesta, prispevali k zmanjševanju ogljičnega odtisa in uvajanju krožnega gospodarstva, ki pa lahko prepričajo odločevalce, da večji delež sredstev namenijo gospodarstvu in institucijam znanja.
Krvna slika gospodarstva v letih 2020 in 2021
Po podatkih Poslovnega registra Slovenije se je v letu 2020 v Zasavski regiji na novo registriralo 46 družb (ena manj kot v letu 2019) in izbrisalo 41 družb (24 manj kot v letu 2019). V letu 2019 je bilo v zasavski regiji začetih 14 stečajnih postopkov družb (7 več kot v letu 2019) in 4 stečajni postopki podjetnikov (eden več kot v letu 2019). Zaradi stečaja je bilo izbrisanih 20 družb (14 več kot v letu 2019) in 2 podjetnika (2 manj kot v letu 2019). Posledice pandemije so v letu 2020 občutili tudi družbe in podjetniki iz zasavske regije. Zasavske družbe in podjetniki, ki so predložili letna poročila za leto 2020, so v primerjavi s predhodnim letom zmanjšali število zaposlenih in prihodke, neto dodano vrednost pa nekoliko povečali. Družbe so neto čisti dobiček zmanjšale za 25 odstotkov, podjetniki pa so neto dohodek podjetnikov povečali za 2 odstotka.
Zasavske družbe so imele v letu 2020 7303 zaposlenih, 38 oziroma 1 odstotek manj kakor v letu 2019. Ustvarile so 960.606.000 evrov prihodkov in ugotovile 913.521.000 evrov odhodkov. Prihodki so se zmanjšali za 3 odstotke, odhodki pa za 1 odstotek. Zasavski podjetniki so v letu 2020 ustvarili 28.071.000 evrov neto dodane vrednosti, 2 odstotka več kakor v letu 2019. Rast neto dodane vrednosti zasavskih podjetnikov je bila za dve odstotni točki večja od rasti neto dodane vrednosti vseh slovenskih podjetnikov. Četrtino neto dodane vrednosti v regiji so ustvarili podjetniki s področja gradbeništva. (Vir: Ajpes, 2021)
Gazele zasavske regije
V Zasavju najvišjo dodano vrednost na zaposlenega ustvarjajo ETI Elektroelement, Steklarna Hrastnik, Dewesoft, Bartec varnost, TKI Hrastnik, med srednjimi podjetji pa Dewesoft, sledi mu Strip's z Vač. Navdihujoča zgodba podjetja Dewesoft z izjemnim strokovnim znanjem, podjetniško strastjo in pogumom verjetno navdušuje marsikoga. Ne gre pozabiti niti na podjetniški pospeševalnik Katapult iz Trbovelj, kjer nastajajo neverjetne sinergije med različnimi področji podjetniškega delovanja. »Prebivalec« Katapulta je prav letošnji nominiranec za gazelo savinjsko-zasavske regije, podjetje Chipolo.
Chipolo je zgodba o uspehu v slovenskem in svetovnem startup ekosistemu. Začela se je z lansiranjem izdelka na svetovno znano platformo za množično financiranje produktov, ki še niso na trgu. Danes podjetje zaposluje več kot 30 ljudi, ustvarja skoraj 40.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega in je eden od treh izbranih dobaviteljev svetovno znanega Appla. Hkrati je prejemnik regijskih in nacionalnih priznanj za najboljše inovacije minulih let.
Zagotovo ne gre pozabiti na AformX, inovativno malo podjetje iz Trbovelj, ki deluje na področju razvoja novih kompozitnih materialov. Podjetje je vključeno v projekt SRIP MATPRO (Strateško razvojno-inovacijsko partnerstvo Materiali kot končni produkti), katerega cilj je vzpostavitev verig vrednosti s poudarkom na proizvodnji materialov, namenjenih proizvodnji kompleksnih izdelkov z visoko dodano vrednostjo in velikim potencialom za umestitev v globalne vrednostne verige. Projektno pisarno za operacijo SRIP MATPRO vodi Zasavska gospodarska zbornica.
Ključni izzivi Zasavja
V prihodnjih obdobjih bo na področju razvoja gospodarstva in ohranjanja trenutnega nivoja gospodarske aktivnosti precej priložnosti in izzivov, kot denimo ohranitev in nadaljnji razvoj obstoječe industrije in panog mikro, malih, srednjih in velikih podjetij, sodelovanje pri aktivnostih na področju izboljšav infrastrukture za potrebe gospodarstva in izboljšav za nadaljnji razvoj podpornega okolja, povečanje dodane vrednosti gospodarskih dejavnosti pa tudi prepoznavnost podjetij in zvišanje števila kakovostnih delovnih mest, sodelovanje pri nadaljnjem spodbujanju inovativnosti, nadaljnje spodbujanje konkurenčnih prednosti podjetij, sodelovanje pri aktivnostih identifikacije ustreznih površin za gospodarski razvoj, nadaljnje aktivnosti na področju zajezitve odhajanja kvalitetne delovne sile iz regije, uspešno izvajanje projektov, ki bodo sofinancirani iz sredstev sklada za pravični prehod premogovnih regij, aktivno sodelovanje predstavnikov gospodarstva v regijskih in drugih razvojnih odločevalskih strukturah.
Pravičen prehod nekdanje premogovne regije
Zasavje kot nekdanja premogovna regija danes potrebuje podporo za gospodarsko in socialno prestrukturiranje, saj se še vedno spopada s težavami zaradi opustitve rudarske dejavnosti. Evropska komisija je v okviru zasledovanja ciljev pariškega sporazuma analizirala trenutno stanje v regiji in predlagala ukrepe, ki se bodo financirali iz evropskega mehanizma za pravični prehod. Ukrepi bodo podpirali dejavnosti, kot na primer produktivne naložbe za mala in srednja podjetja, vključno z zagonskimi podjetji, ki bodo spodbudile diverzifikacijo in preusmeritev gospodarstva, naložbe v raziskovalne in inovacijske dejavnosti ter spodbujanje prenosa naprednih tehnologij v skladu s slovensko strategijo pametne specializacije, naložbe v uvajanje tehnologije in infrastrukture za cenovno dostopno čisto energijo, naložbe v digitalizacijo, izpopolnjevanje in preusposabljanje delavcev.
Zaradi onesnaženosti in degradacije okolja so za Zasavje predvideni tudi ukrepi, kot so naložbe v regeneracijo in dekontaminacijo objektov, sanacijo zemljišč in projekte za spremembo namembnosti, naložbe v krepitev krožnega gospodarstva. Območni načrt za zasavsko premogovno regijo v tranziciji, v katerem so navedeni ukrepi za prestrukturiranje regije, bo služil kot podlaga za črpanje sredstev iz evropskega sklada za pravični prehod, iz katerega bo namenjenih 235 milijonov evrov za prestrukturiranje slovenskih premogovnih regij. Velika večina nosilcev operacij in projektov, ki bodo v Zasavju sofinancirani iz sredstev sklada za pravični prehod, je iz gospodarstva. Zasavska gospodarska zbornica je imela pomembno vlogo pri oblikovanju konzorcijev za namen prijave projektov oziroma njihove uvrstitve v območni načrt za pravični prehod Zasavja kot nekdanje premogovne regije.
Kam gre zasavsko gospodarstvo
Obdobje prihodnjih desetih let bo za zasavsko gospodarstvo zahtevno z vidika ohranjanja podobne stopnje gospodarske aktivnosti in rasti zaradi posledic epidemije, vendar kljub vsemu ocenjujem, da je gospodarstvo v regiji vsekakor sposobno ohraniti podobno stopnjo aktivnosti in jo celo izboljšati. Zasavje bo imelo v prihodnjih sedmih letih priložnost za dodatno prestrukturiranje regije v kontekstu pravičnega prehoda. Poleg preusmeritev določenih gospodarskih panog se bo morala prilagoditi tudi struktura zaposlenih, ki bodo ustrezno usposobljeni za delo (tudi v smislu avtomatiziranih proizvodnih procesov, digitalizacija itd.). Verjamem, da bo zasavsko gospodarstvo v dobri kondiciji tudi čez deset let, če se bo znalo prilagoditi hitro spreminjajočim potrebam trga in družbe, o čemer pa pravzaprav ne dvomim, ker to zelo uspešno počne že zdaj. Ne nazadnje smo Zasavci posebno »pozitivno trmoglavi« – verjetno še iz časov rudarstva, ko so bili naši stari starši navajeni trdega dela, vztrajnosti, entuziazma in poguma.
Tjaša Polc je direktorica Zasavske gospodarske zbornice