Po turbulentnem letu, ko se je največji evropski politični stranki Evropski ljudski stranki z odhodom madžarskega Fidesza uspelo otresti svojega največjega bremena, je vodstvo stranke te dni razpravljalo o prihodnjih izzivih Evropske unije. Stranka je pogled usmerjala naprej v evropsko soseščino, prilagajanje podnebnim spremembam v sodelovanju z industrijo in tudi vladavino prava, katere zagovornica ostaja še naprej. Na zasedanju izvršnega odbora stranke so včeraj o prihodnjih izzivih za zaprtimi vrati razpravljali premierji iz vrst EPP, a med njimi ni bilo slovenskega premierja Janeza Janše, ki se je zvečer odpravil na ekonomski forum na Poljsko, eno izmed evropskih držav, ki imajo ta čas največje težave z vladavino prava in vse odločnejšim ukrepanjem Evropske unije proti nacionalnim razlagam evropske pogodbe.
Srečanje izvršilnega odbora stranke je potekalo v Berlinu, kar ni bilo naključje. Stranka EPP je tako hotela izreči podporo svoji najpomembnejši članici, nemški CDU/CSU, ki dobra dva tedna pred parlamentarnimi volitvami doživlja težke čase. Javnomnenjske raziskave jo že umeščajo na drugo mesto za socialdemokratsko SPD. Izguba nemškega glasu med članicami evropskega sveta bi bila za EPP naslednji hud udarec, potem ko je na zadnjih volitvah za evropski parlament stranka na evropski ravni izgubila 17 odstotkov poslanskih sedežev. Še večji neuspeh zdaj grozi CDU/CSU na nemških volitvah. Sodeč po javnomnenjskih raziskavah bi utegnila svoj volilni rezultat razpoloviti. Tako tudi ni čudno, da se je vsaj majhen del nemške volilne kampanje odvil na zasedanju stranke EPP.
Svarila Webra in Kurza
Vodja poslanske skupine EPP v evropskem parlamentu Manfred Weber se ni zgolj zahvaljeval Angeli Merkel za njenih šestnajst let na čelu nemške vlade. Bavarski politik, ki je pred dvema letoma kljub zmagi EPP na evropskih volitvah v igri prestolov držav članic izvisel pri podpori Merklove za novega predsednika evropske komisije, je sedaj ob boku kanclerke vodil volilno kampanjo za CDU/CSU. Malce pa tudi zase, potem ko je sredi tedna po vrnitvi Donalda Tuska v nacionalno politiko napovedal svojo kandidaturo za predsednika EPP in se odpovedal vodenju evropskega parlamenta v drugi polovici mandata, kot je bilo dogovorjeno s socialdemokratsko skupino (S&D) v evropskem parlamentu. »Hočemo poudariti, kako pomembno je za vso Evropo, da imamo v Berlinu meščansko vlado. Leva vlada bi vodila do poglabljanja delitev, obstoječi trendi pa bi se okrepili,« je rotil Weber. Podobno se je proti levi vladi v Nemčiji zavzel tudi avstrijski kancler Sebastian Kurz.
Söder: Zadnja priložnost
Svarila krščanskodemokratskih politikov pred zmago Olafa Scholza in morebitno rdeče-zeleno-rdečo koalicijo v Nemčiji so z besedami Webra in Kurza tako dosegla tudi evropsko raven. Bojaznim pred poraznim rezultatom CDU/CSU na volitvah in morebitno senco, ki bi jo takšen rezultat vrgel na njeno premiersko obdobje, se je Merklova včeraj poskušala izogniti. »Obračun prihaja na volilni dan,« je dejala in pristavila, da je vsakdo v CDU/CSU vedel, da po šestnajstih letih ne bo mogoče spet avtomatično in brez napora priti v kanclerski urad.
Plat zvona medtem bije bavarski ministrski predsednik Markus Söder, ki bo danes in v soboto s svojo CSU v Nürnbergu priredil strankarski kongres. Na njem bo nastopil tudi kanclerski kandidat Armin Laschet. »Če še obstaja priložnost, da spremenimo trend, jo imamo ta konec tedna,« je ocenil Söder. Potem ko je postalo jasno, da si SPD s Scholzem ne predstavlja ponovitve sedanje velike koalicije, Söder od stranke terja jasne besede za volilce. »Predstaviti moramo, da stojim za navadnimi ljudmi, malimi podjetji, samozaposlenimi in rokodelci, a hkrati tudi za ljudmi v velikih mestih, ki imajo težave z najemninami, stroški zdravstvene nege in pokojninami,« je dejal Söder. Lascheta ta vikend čaka še drugi televizijski troboj z Scholzem in kandidatko Zelenih Annaleno Baerbock. Po mnenju gledalcev je na prvem zmagal Scholz.