Ameriški zaposlitveni statistični urad je v petek objavil podatek, da se je v mesecu avgustu na novo zaposlilo bistveno manj ljudi od pričakovanj (pričakovano 750 tisoč, dejansko pa zgolj 235 tisoč). Kljub temu, da gre za zelo pomemben podatek, objava presenetljivo na borzne indekse v ZDA ni imela negativnega vpliva. Razlog se skriva v tem, da borzni vlagatelji zaradi slabših podatkov pričakujejo, da Fed ne bo hitel z zmanjševanjem odkupov na obvezniških trgih in da naj bi obrestna mera še lep čas ostala na zelo nizkih nivojih. V luči Fed-a lahko razumemo tudi padec ameriškega dolarja proti evru. V zadnjem tednu je izgubil 1,02 odstotka in na račun tega je S&P 500 ne tedenski ravni in merjeno v naši domači valuti izgubil 0,13 odstotka. So pa pričakovanja o nadaljevanju ekspanzivne denarne politike pozitivno vplivala na delnice nepremičninskih družb, ki so se podražile za 2,7 odstotka. Osmoljenec tedna so bile ob manj strmi obrestni krivulji finančne delnice, ki so se pocenile za 3,4 odstotka. Pretekli teden je pozitivno presenetil dvig povprečne urne postavke za zaposlene, ki je bil močno nad pričakovanim (0,6 odstotka dejansko, pričakovano 0,3 odstotka). To ima po eni strani pozitiven vpliv na potrošnika, na drugi pa negativnega, ker se s tem zvišuje pričakovana inflacija. Tekoči delovni teden se bo v ZDA začel dan kasneje (6. septembra je praznik dela) in na delniških trgih je odmevala novica, da je podjetje Nike svojemu višjemu managementu odobrilo prost kar cel teden. Odločitev kaže na spremenjene navade zaposlenih, ki jih je povzročila pandemija koronavirusa. V ZDA namreč zaznavajo, da omembe vreden delež zaposlenih daje večjo težo delu od doma kot pa samemu zaslužku.
V Evropi se je širši delniški indeks DJ Stoxx 600 znižal za 0,04 odstotka. Med panogami je – zanimivo, v primerjavi z ZDA – najslabšo donosnost dosegla panoga nepremičnin, ki je izgubila 1,9 odstotka, medtem ko sta najvišjo donosnost zabeležili panogi tehnologije in storitev, ki sta se podražili za 1,2 odstotka. V območju evra se je avgusta letna inflacija zvišala na 3 odstotke (julija 2,2 odstotka; želena stopnja Evropske centralne banke je sicer 2 odstotka). K zvišanju so po podatkih Evropskega statističnega urada največ prispevale višje cene energentov, hrane in industrijskih produktov. Kazalec ekonomskega sentimenta Evropske komisije se je z zgodovinsko najvišje vrednosti (117,5) znižal na vrednost 116,5. Po drugi strani je kazalec o pričakovani zaposlenosti konec avgusta beležil vrednost 112,6 in s tem dosegel najvišjo vrednost po letu 2018.
Od večjih svetovnih borznih indeksov se je najbolj, za 3,9 odstotka, zvišala vrednost japonskega delniškega indeksa Topix. Vlagatelji so namreč pozdravili napoved premiera Suge o odstopu, saj ga bo zelo verjetno nadomestil njegov strankarski kolega Fumio Kishida, ki je naklonjen novim stimulativnim ukrepom za pospešitev gospodarstva.