Trenutno obstaja okoli 3000 snežnih leopardov. Živijo v visokogorju osrednje Azije, največ jih je na nadmorski višini med 2500 in 5500 metri. Njihovo število se vztrajno manjša zaradi krčenja habitata, pomanjkanja plena, podnebnih sprememb in preganjanja zaradi krzna ter plenjenja domačih živali. Med ključnimi vzroki pri vsem tem je hitro naraščanje drobnice tudi na najbolj odročnih predelih, zaradi česar se začnejo divje živali umikati. To je posebej izrazito v Aziji in je v veliki meri posledica več milijard vrednega globalnega trga kašmirja, najbolj cenjenega tipa volne. Zadnja leta smo priča eksponentni rasti živinoreje na gorskih območjih, kot so Himalaja, Tibet in Altaj.
Drobnica krči habitat divjim živalim
V gorstvih Mongolije, predvsem na altajskem območju, živi druga največja svetovna populacija snežnih leopardov. Mednarodna raziskovalna ekipa je zadnja leta na tem doslej neraziskanem in za terensko delo zahtevnem območju opravila štiri raziskave. Zanimali so jih vplivi drobnice na divje živali in število preživelih leopardov. »Najslabše jo bosta, kot kaže, odnesli najbolj ogroženi vrsti, to sta snežni leopard in sibirski kozorog, ki je njegov najpomembnejši plen in z živino tekmuje za revno pašo v tem ekstremnem okolju. Domače živali ne izpodrivajo volkov, vendar imajo lahko tudi ti težave z naraščajočo živinorejo, saj pogosto postanejo žrtev rejcev drobnice, ki želijo preprečiti škodo na svojih živalih,« je komentiral Miha Krofel, slovenski raziskovalec z oddelka za gozdarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani, ki je sodeloval v raziskavi. Osrednji deli naravnih rezervatov in narodnih parkov so eno zadnjih pribežališč za divje živali in tam naj bi bila paša domačih živali prepovedana. Posnetki z avtomatskih kamer so kljub temu pokazali več sto tisoč fotografij, med katerimi so prevladovale domače živali, predvsem koze, ovce in udomačeni jaki. Snežni leopardi in sibirski kozorogi so se zato začeli izogibati tudi tem predelom.
Ohranjanje gorskih živalskih vrst ni združljivo z eksponentnim naraščanjem živinoreje, zato raziskovalci opozarjajo na nujnost boljše regulacije nad prosto pašo živine vsaj v osrednjih delih zavarovanih območij. Prav tako so nujni učinkoviti ukrepi za zaščito drobnice pred plenilci, s čimer bi omejili konflikte ter tako zakonito kot nezakonito ubijanje divjih živali.
