Al' je lep ovaj Bled (Ta Bled je pa res lep), bi lahko leta 1965 na 33. kongresu PEN pomislil jugoslovanski nobelovec Ivo Andrić in parafraziral otroškega pesnika Jovana Jovanovića Zmaja. A morda ni bil čas za igro, saj je kongres potekal v težkih časih. Organizator je bil slovenski PEN, ki si je s tem utrdil svoj ugled in Slovenijo vzpostavil kot točko dialoga med Vzhodom in Zahodom. Sodelovali so mnogi pomembni ljudje tistega časa: dramatik iz New Yorka Arthur Miller, čilski pesnik Pablo Neruda, italijanski romanopisec Alberto Moravia, madžarski literarni prvak Gyula Illes, poljski shakespearolog Jan Kott. Pa seveda močne domače sile: Andrić, Miroslav Krleža, Vasko Popa, Josip Vidmar, »goreči in plemeniti« Jože Javoršek, likovni umetnik Božidar Jakac, Matej Bor ...
Ne glede na to, o čem so se pogovarjali, pogovarjali pa so se o protislovnosti Titovega socializma, o vojni v Vietnamu, hladni vojni in o polemikah s Sovjetsko zvez...