Evropska centralna banka (ECB) razmišlja o uvedbi digitalnega evra, a postopek njegove morebitne uvedbe bo trajal več let. Oktobra letos se začne šele raziskovalna faza, ki bo trajala do (predvidoma) 30. septembra 2023, v tem času bodo preverili različne koncepte morebitne nove valute. Kot so sporočili iz Banke Slovenije, »sam začetek raziskovalne faze ne pomeni, da bo digitalni evro tudi izdan«. Dokončno odločitev bodo sprejeli ob zaključku raziskovalne faze. »Ob ugodnem razpletu dogodkov bi bil lahko digitalni evro izdan okoli leta 2025.« Od obstoječih digitalnih plačilnih rešitev se bo razlikoval predvsem po tem, da bo predstavljal netvegano terjatev imetnika digitalnega evra neposredno do evrosistema, torej mimo bank in drugih finančnih institucij.
Digitalni evro se bo neprestano razvijal
Kakšne prednosti bi prinesel digitalni evro potrošnikom in drugim uporabnikom (podjetjem…)? »Pričakujemo, da se inovacija, kot je digitalni evro, lahko izkaže za pomembno predvsem v prihodnosti. Menimo, da se bo digitalni evro neprestano razvijal, pri razvoju storitev, temelječih na digitalnem evru, pa bi lahko pomembno vlogo odigrali finančni posredniki (zasebni sektor), ki jih namerava evrosistem vključiti v distribucijo digitalnega evra. V zvezi s tem je eden izmed ciljev evrosistema razviti fleksibilno, standardizirano in nadgradljivo platformo za izdajo digitalnega evra,« so sporočili iz Banke Slovenije. Ali morebitna uvedba digitalnega evra predvideva postopno odpravo gotovine? »Evrosistem zaradi morebitne uvedbe digitalnega evra ne namerava odpraviti gotovine. Zavedati se je namreč treba, da vseh lastnosti gotovine oziroma načinov uporabe ni mogoče oziroma ni niti smiselno preslikati v digitalno obliko.«
Po mnenju Anje Blaj, predsednice društva Blockchain Think Tank Slovenia, gre ECB z uvedbo digitalnega evra v korak s časom in v smer brezgotovinskega poslovanja. »Digitalni evro ni nujno odziv na vzpon kriptovalut, je pa vsekakor zanimivo spremljati pogovore in raziskave, ki jih izvajajo centralne banke po vsem svetu, saj se mnoge v času digitalizacije spogledujejo tudi s tehnologijo veriženja blokov.« Kriptovalute so po njenih besedah zanimive zaradi protokolov, na katerih slonijo, in zaradi mnogovrstnih naprednih rešitev, ki so jih prinesle uporabnikom. »Bitcoin je nemara ena najbolj poznanih kriptovalut, ni pa nujno ena najzanimivejših inovacij, ki jih je prinesel svet decentralizacije. Poleg samih kriptovalut so predvsem zanimivi tudi denarnice, menjalnice, poboti ter raznolikost transakcij in izvedenih finančnih instrumentov, ki so na voljo posameznikom. Mnenje skupnosti Blockchain Think Tank Slovenia je, da se lahko tako centralne kot tudi komercialne banke naučijo veliko novega od tako imenovanega DeFija oziroma decentraliziranih financ.«
Kot gotovina, a digitalno
Na vprašanje, kakšna bo morebitna prednost digitalnega evra v primerjavi z dosedanjim evrom, ki že zdaj omogoča brezgotovinske transakcije, Anja Blaj odgovarja, da želi ECB z digitalnim evrom omogočiti identično poslovanje, kot ga trenutno omogoča gotovina – torej brez potrebe po povezavi z internetom. »Ob tem je v Evropi v nasprotju z drugimi razpravami centralnih bank mnogo bolj prisotna želja po zagotavljanju zasebnosti in varovanju osebnih podatkov bančnih komitentov. Načeloma pa so največje prednosti digitalnega evra ravno nabor različnih informacij o plačilih, vzorčenje podatkov in posledično možnost prilagajanja sistema potrebam uporabnikov, spreminjanje obrestnih mer, obtoka denarja… S tovrstnimi podatki bi države oziroma Evropska monetarna unija lahko izboljšala pretok informacij in fiskalno oziroma monetarno politiko prilagodila stanju na trgu mnogo bolje, kot je to počela do zdaj s posrednimi podatki.«
Anja Blaj meni, da nacionalne valute zaradi inovacij, ki jih v finančni sektor prinašajo kriptovalute, niso ogrožene, se bodo pa nacionalne države morale pripraviti in se tudi same bolje spoznati s tovrstnimi rešitvami. »Moja želja ob vsem tem pa je, da tako države kot zasebni akterji tehnologijo uporabijo odgovorno in naredijo vse, kar je v njihovi moči, da se ne zlorabi za doseganje nelegitimnih ciljev.«
