Do dokončne vzpostavitve sistema ni prišlo, krivca pa sta bila tudi varovanje osebnih podatkov in snemanje registrskih tablic. Pri informacijskem pooblaščencu so tedaj povedali, da bi obravnavali od 20.000 do 30.000 kršitev na leto, za kar bi policija potrebovala dodatno kadrovsko okrepitev. Ponudili so rešitev, rekoč, da bi zakonodaja, ki uvaja takšna spremljanja posameznikov, morala v prvi vrsti prestati test nujnosti in sorazmernosti, rešitve pa bi morale vsebovati primerne varovalke in zaščitne ukrepe, kot sta minimizaciji nabora podatkov in rokov hrambe. Zbran bi moral biti samo nujen nabor podatkov in izbrisan takoj, ko je dosežen namen.
Da sekcijsko merjenje hitrosti pije vodo, dokazujejo tudi primeri iz tujine. V predoru Stefan v Avstriji so se na primer povprečne hitrosti po uveljavitvi sistema zmanjšale s 95 na 80 km/h, v Italiji so prvo leto po uveljavitvi sistema, ki pokriva 2855 kilometrov oziroma 51 odstotkov avtocest, zmanjšali število žrtev za 50 odstotkov, število prometnih nesreč za 19 in povprečno hitrost za 15 odstotkov. Dejstvo je, da je previsoka hitrost krivec številnih hujših nesreč, raziskave pa so pokazale, da če bi se povprečna hitrost v naseljih zmanjšala za 1 km/h, bi v naslednjem letu lahko pričakovali zmanjšanje števila nesreč za približno 4 odstotke. Znižanje povprečne hitrosti za 1 km/h zunaj naselja pa pomeni zmanjšanje števila nesreč zaradi hitrosti za 2 odstotka. Ob znižanju povprečne hitrosti bi se zmanjšale tudi teže posledic.
Eno so številke in načrti, drugo po realnost. Tako je pred leti padlo v vodo, da bi odseku trojanskih predorov sledili višnjegorski klanec v smeri Novega mesta, odsek med Logatcem in Ravbarkomando v obe smeri, želja je bila tudi sekcijsko merjenje na območju avtocestnega dela Celja v smeri Ljubljane ter med Brezovico in Vrhniko v obe smeri. Dars je takratno investicijo ocenjeval na milijon evrov, samo iz naslova glob pa bi kršitelji v proračun prispevali 500.000 evrov na leto.
Kot vse kaže, pa je posijala luč na koncu predora. Nedavno sta si namreč roke podala generalni direktor policije Anton Olaj in predsednik uprave Darsa Valentin Hajdinjak ter v medsebojnem dogovoru kot ključno poudarila vzpostavitev sekcijskega merjenja hitrosti na določenih odsekih cest in hitrih cest. Se prekrškarjem že tresejo hlače?