Časi so težavni za odnose EU in Kitajske, zlasti zaradi dogajanja v Hongkongu in v povezavi z muslimansko manjšino Ujgurov v pokrajini Xinjiang, je po koncu dvodnevnega neformalnega zasedanja izpostavil Borrell.
Za sodelovanje glede Afganistana
Ministri po Borrellovih besedah ocenjujejo, da potrebujemo pragmatičen, realističen in koherenten pristop, enotnost in odgovornost ter da je treba sodelovati glede Afganistana, trgovinskih in gospodarskih vprašanj.
Logar je v razpravi o Kitajski poudaril pomen enotnosti EU. Glede na vse večjo vpletenost Kitajske v diplomatske in zunanjepolitične teme in krize je po njegovih besedah nujno, da EU še naprej zagovarja temeljna načela in vrednote ter na njihovi podlagi kroji odnose s to velesilo.
Slovenski minister je izpostavil tudi vprašanje kibernetske varnosti. Udeleženci zasedanja so se po njegovih navedbah strinjali, da je treba temu posvetiti posebno pozornost in še zlasti zagotoviti varnost strateških dobavnih verig EU, kar je potrdil prvi val pandemije covida-19.
O indijsko-pacifiški regiji in poglobitvi sodelovanja z Indijo
Zunanji ministri so se danes pogovorili tudi z indijskim kolegom Subrahmanyamom Jaishankarjem, s katerim so izmenjali mnenja o indijsko-pacifiški regiji, ki bo po Borrellovih navedbah center gravitacije 21. stoletja. V tem delu sveta, ki se razteza od Indije do Kalifornije, se bo pisala zgodovina, je ponazoril.
EU naj bi v kratkem pripravila novo strategijo za indijsko-pacifiško regijo, je še spomnil Borrell.
Pogovor z indijskim zunanjim ministrom je bil po Logarjevi oceni zelo koristen, saj so iz iz prve roke slišali pogled države iz regije na razmere v Afganistanu in njegovi okolici ter morebitne posledice v primeru prisege nove vlade v državi.
Ministri so izrazili željo po tesnejših stikih in pozvali k čimprejšnjemu dogovoru o sporazumu o trgovini in naložbah s to najštevilčnejšo demokracijo na svetu, želja po poglobitvi odnosa pa je tudi na strani Indije, je še izpostavil Logar.
Na vprašanje, ali Indija pri geostrateškem umeščanju EU nadomešča Kitajsko, je Logar odgovoril, da današnja razprava ni bila namenjena temu in da sta obe državi pomembni.
Borrell pa je poudaril, da nikakor ne, saj da gre za dve različni državi, ki igrata zelo različni vlogi. Ob tem je poudaril, da pa unija vsekakor želi okrepiti odnos z Indijo. Najprej je treba zagotoviti preboj glede sporazuma o trgovini in naložbah, pri čemer ne gre le za trgovino, temveč tudi za politiko, ter okrepiti sodelovanje na področju varnosti. »Afganistan je dober razlog za to,« je sklenil Borrell.
Pet meril za sodelovanje s talibani
Najpomembnejša točka razprave o Afganistanu, ki so jo ministri začeli v četrtek, končali pa danes dopoldne, je bila, kako ravnati v odnosu z novo vlado v Afganistanu pod vodstvom talibanov, ki so na oblast prišli sredi avgusta, je v povzetku razprave v izjavi za novinarje povedal Borrell. Ob tem je poudaril, da ne gre za formalne zaključke zasedanja sveta, saj je zasedanje ministrov, ki še poteka, neformalno.
Po njegovih besedah bo sodelovanje s talibani, ki bo operativno, odvisno do njihovega izpolnjevanja petih meril. Prvo merilo je upoštevanje zagotovila, da »Afganistan ne bo služil kot baza za izvoz terorizma v druge države«. Drugo pa bo spoštovanje človekovih pravic, še posebej pravic žensk, vladavine prava in svobode medijev.
»Tretje merilo bo vzpostavitev vključujoče in reprezentativne prehodne vlade, ki bo nastala na podlagi pogajanj med političnimi silami v Afganistanu,« je povedal.
Omogočanje prostega dostopa za humanitarno pomoč bo četrto merilo, je povedal Borrell. »Povečali bomo humanitarno pomoč, a jih bomo presojali glede na dostop, ki ga omogočajo za to pomoč, v skladu za našimi pogoji in postopki,« je pojasnil.
Zadnje merilo pa bo izpolnitev zagotovil, ki so jih podali talibani, da bodo lahko tuji državljani in ogroženi Afganistanci, ki to želijo, zapustili državo.
»Članice smo pooblastile visokega predstavnika skupaj z zunanjo službo (EEAS), da centralizira odnose do vlade, ki se oblikuje v Afganistanu,« je ob tem povedal zunanji minister Anže Logar. Poudaril je, da so se ministri strinjali s pomenom spremljanja napredka glede teh meril oziroma pogojev.
Borell: »Iz Afganistana je potrebno evakuirati vse ogrožene ljudi«
Kot je dejal, so se ministri zavzeli tudi za okrepitev naporov, da iz Afganistana pripeljejo sodelavce EEAS in članic, ki so zaradi prekinitve zračnega mostu ostali ujeti v Afganistanu.
Borrell pa je poudaril, da je treba evakuirati ogrožene ljudi, ljudi, ki so delali za EU, ljudi, ki so podpirali proces demokratizacije Afganistana, in so še vedno tam. Kot so v torek odločili notranji ministri, bo vsaka država na prostovoljni osnovi odločila o ogroženih osebah, ki jih je pripravljena sprejeti.
»Da bi izvedli to evakuacijo in oceno izpolnjevanja zgornjih meril, smo se odločili za usklajeno delovanje, pri čemer bomo v stiku s talibani, tudi prek skupne prisotnosti EU v Kabulu, ki jo bo koordinirala služba za zunanje delovanje, a le če bodo izpolnjeni varnostni pogoji,« je pojasnil zunanjepolitični predstavnik.
Platforma za migracijske tokove, proti terorizmu in organiziranemu kriminalu
Upravljanje migracijskih tokov pa bo obravnavala tudi regionalna politična platforma za sodelovanje z afganistanskimi sosedami, ki bo delovala pod okriljem EEAS, so se danes strinjali zunanji ministri, je dejal Borrell. Platforma bo obravnavala še preprečevanje širjenja terorizma in boj proti organiziranemu kriminalu.
»Ta platforma je zelo potrebna, če želimo stabilizirati celotno regijo,« je poudaril. Napovedal je sodelovanje s specializiranimi agencijami, ZDA in drugimi partnerji v organizacijah, kot sta skupini G7 in G20.
Logar je ob tem poudaril še, da se je danes jasno pokazalo, da želijo članice govoriti z istim jezikom in da je enotno sporočilo ključno v njihovi želji, da se situacija iiz let 2015 in 2016 ne ponovi.