Kulturno ustvarjanje v izrednih razmerah: Po času korone še čas koronafilmov

Konec letošnjega maja, ko smo bili že vsi na smrt utrujeni od pandemije, so se vse naše frustracije utelesile v Netflixovem filmu Bo Burnham: Inside, stand up nastopu, dokumentarcu in glasbeni komediji, posneti na nekaj kvadratnih metrih. Glavni in edini akter filma, komik in glasbenik Bo Burnham, ki je pred 15 leti zaslovel kot YouTube senzacija, je svoj eksperiment, v katerem je združil vse svoje talente, od igranja in petja do komedije, posnel v hišici za goste, v kateri je pred kamero spremljal svoj mentalni razpad. Razpad, s katerim so se zaradi ujetosti v svojih domovih srečali vsi, le njegov obseg je bil različen. Burnham leta korone kljub temu, da ga je preživel v veliko večjem udobju od večine drugih, ni prenesel zlahka. Proti karanteni in drugim posledicam pandemije namreč ni ostal imun nihče, niti zvezdniki, ni pa Inside, kot bi morda kdo zmotno pomislil, uro in pol dolga eskapada samopomilovanja, ampak iskrena izpoved o depresiji in samoparodija, v kateri se Burnham kot scenarist, režiser in igralec poleg obiska svoje glave in duha satirično sprehodi tudi skozi značaj in trende današnje družbe, ki jih je pandemija samo še potencirala. Kot sta na primer obsedenost z družbenimi omrežji in spletom nasploh ter zatekanje v virtualne odnose, ki jih Burnham dobro opiše v pesmi FaceTime with My Mom (Tonight), v kateri toži nad frustracijo, ki jo doživlja, ker s svojo mamo komunicira le prek FaceTima.