Prav tako nihče več ne spodbuja kritičnega mišljenja, čemur na naši šoli namenjamo velik poudarek. Postali smo razcepljena družba, kar pa vodi tudi v čudne odločitve posameznikov. Oddaljujemo se od širše skupnosti in ustvarjamo neke mehurčke, ki niso dobri za nikogar. A to ni stvar epidemije, pač pa družbe kot take in žal na ta račun veliko izgubljamo. Krivi pa smo si seveda sami, ker se ne odločimo za neko legitimno orodje, ki ga imamo na voljo, pač pa prestavljamo odločitve na družbena omrežja, ki so postala novodobni »šanki«. In to je krivda slehernika. Nedeljski dnevnik
Nepreslišano: Gregor Deleja, ravnatelj Gimnazije Celje Center
Zdrava kmečka pamet in stoletja preverjeni ukrepi nam narekujejo, da vsi skrbimo za higieno in ohranjamo distanco, več poudarka pa bi morali nameniti tudi zraku, ki ga dihamo. Z dijaki smo raziskovali, kaj vse s(m)o ljudje pripravljeni narediti za svoje zdravje, a pri vseh mogočih dietah in rekreaciji pozabljamo na onesnažen zrak. Pa ne mislim le na viruse, temveč na vso nesnago, ki jo dihamo. O kvalitetnem bivanju po tej plati sploh ne razmišljamo oziroma smo za to potrebovali epidemijo. Kar pa se tiče ukrepov, šolniki pogrešamo predvsem odprto in iskreno komunikacijo. Zato smo v zelo nehvaležnem položaju.