Kolesarji na 76. dirki po Španiji so prišli v deželo Asturijo, kjer sta na sporedu dve odločilni etapi dirke. Po prvem dnevu je z razlogom najbolj nasmejan slovenski kolesarki šampion Primož Roglič (Jumbo-Visma). »Prednost ni nikoli dovolj velika. Vsekakor pa je lepa in si jo zaslužim. Zdaj nas čaka nova kraljevska etapa in videli bomo, ali je prednosti dovolj,« je bila prva reakcija 31-letnika na cilju pri jezerih Covadonga.
V slogu Tadeja Pogačarja
»To je to, kar smo vsi čakali. Želim si le močne noge,« je bil že pred začetkom zahtevne 17. etape odlično razpoložen dvakratni branilec skupne zmage na Vuelti. Prav tako je bil odlično razpoložen eden izmed njegovih največjih rivalov v Španiji in dober prijatelj Enric Mas (Movistar), ki se je med intervjujem malce ponorčeval iz Slovenca. »Močne noge, kajne,« je z nasmehom dejal Španec, ki je zbadal Rogliča, da v napovedih vedno pove isto. Španec si v takrat še ne dežnih razmerah verjetno ni niti predstavljal, kaj bo sledilo kasneje.
Sredi etape se je ulilo kot iz škafa. Cesta je postala izjemno spolzka, temperature so bile bistveno nižje kot v preteklih dneh. Vse skupaj je malce spominjalo na 8. etapo letošnje dirke po Franciji, ko je izjemno vožnjo uprizoril drugi slovenski kolesarski šampion Tadej Pogačar, ki si je v takšnih razmerah praktično že privozil drugo zaporedno slavje v Franciji. Roglič je njegovo predstavo le še nadgradil, le da se je v sami izvedbi malce razlikovala. Pogačar v Franciji ni mogel priti do etapne zmage in je z napadom poskušal čisto sam. 31-letni Roglič je večino časa ob sebi imel Kolumbijca Egana Bernala (Ineos Grenadiers), ki je praktično sam sprožil razplet etape.
Sledil zgolj instinktu
Celotni uvodni del etape se ni mogla izoblikovati ubežna skupina. Glavnina z najboljšimi je ves čas šla na polno. Ko so drugič v dnevu opravljali vzpon prve kategorije La Collada Llomena, pa je z napadom od daleč poskušal zmagovalec letošnjega Gira Egan Bernal, ki je v vse boljši formi. Edini, ki je 60 kilometrov do cilja lahko sledil napadu, je bil Roglič. »Šel sem le za njim. Nič nisem razmišljal, le priključil sem se, saj je izjemen kolesar. Šele nato sem pomislil, da je še daleč do cilja in da naju čaka še en izjemno zahteven vzpon,« je ključni trenutek dneva opisal Zasavec.
Instinktivna odločitev se je izkazala za ključno. Kolesarja sta si hitro privozila 45 sekund prednosti pred zasledovalci, vse skupaj pa sta nadgradila tudi na zahtevnem spustu. Bernal bi sicer skoraj zletel s ceste, a se je spretno rešil, Roglič pa je tokrat vozil zelo pametno in precizno. Na spustu je padel tudi do danes nosilec rdeče majice Odd Christian Eiking (Intermarche-Wanty-Gobert), ki je takrat virtualno že predal vodstvo slovenskemu asu.
Bernal omagal
Pravljice za Rogliča v tistem trenutku še ni bilo konec. Na izjemno zahtevnem vzponu ekstra kategorije do jezer Covadonga je sedem kilometrov pred ciljem zmanjkalo moči tudi Bernalu. Slovenec se je le enkrat ozrl nazaj, nato pa povečeval prednost iz metra v meter do ciljne črte. Premočen in močno utrujen je zmagoslavno zavpil na cilju in stisnil pest v znak svoje osme zmage na Vuelti (tretje letos). »Nisem sprožil napada. V nekem trenutku sem le opazil, da mi Bernal ne more slediti, sam pa sem si le čim hitreje želel opraviti s klancem,« je drugi odločilni trenutek dneva opisal Roglič. »To je bil res odličen dan zame in za mojo ekipo. Užival sem.«
Bernal je zapadel v tako veliko krizo, da ga je ujela zasledovalna skupina šestih kolesarjev. Sedmerica je nato prišla skupaj v cilj z zaostankom minute in 35 sekund za Rogličem. Izjemno delo Jumbo-Visme je dokončal Sepp Kuss, ki je z drugim mestom še ukradel nekaj bonifikacijskih sekund, ki bi jih drugače prejeli največji tekmeci Rogliča. Tretje mesto je zasedel Miguel Angel Lopez (Movistar).
Pred jutrišnjo kraljevo etapo to pomeni, da ima Roglič v skupnem seštevku dve minuti in 22 sekund prednosti pred Masom in že kar tri minute in 11 sekund prednosti pred Lopezom. Že jutri bo znano, ali je izjemni Roglič že danes naredil odločilni korak k tretjemu zaporednemu slavju v Španiji.
