Minister Dikaučič je pred parlamentarnim odborom za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve v Bruslju danes virtualno predstavil prednostne naloge slovenskega predsedovanja Svetu EU s področja pravosodja in odgovarjal na vprašanja članov odbora.
Zanimala so jih stališča glede vladavine prava, boja proti sovražnemu govoru, zaščiti pravic otrok, dosjeja e-dokazov, pa tudi glede delovanja evropskega javnega tožilstva (EPPO).
Pri tem je bil kot predsedujoči Svetu EU že uvodoma soočen s kritikami, da v razpravi, ki je potekala pred njegovim nastopom o vladavini prava in postopku po 7. členu proti Madžarski in Poljski, ni bilo predstavnika Slovenije kot predsedujoče Svetu EU.
Na razpravo sta bila namreč, kot izhaja iz dnevnega reda odbora, vabljena komisar za pravosodje Didier Reynders, ki se je vabilu odzval, in predstavnik slovenske vlade.
Predsedujoči odboru Juan Fernando Lopez Aguiliar (S&D) je izrazil razočaranje zaradi odsotnosti predstavnika slovenskega predsedstva v razpravi, saj da gre ravno pri postopku po 7. členu za medinstitucionalni dialog med parlamentom in Svetom. Pričakujemo, da je Svet prisoten v relevantnih točkah razprave, in prisotnost Sveta mora zagotoviti rotirajoče predsedstvo, torej slovensko, je dejal.
Minister je kasneje v izjavi za bruseljske dopisnike prek video povezave v Ljubljani pojasnil, da je bil vabljen, da na omenjenem odboru predstavi prioritete predsedovanja, razprava po 7. členu pa da ni v njegovi pristojnosti, ampak v pristojnosti ministrstva za zunanje zadeve.
Govorec na stalnem predstavništvu Slovenije v Bruslju pa je pojasnil, da ni praksa predsedujočih držav, da se udeležujejo zasedanj odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, namenjenih obravnavi postopkov po 7. členu, in da se teh v preteklosti nista udeležili ne Portugalska ne Nemčija.
Dikaučič je bil sicer deležen vprašanj poslancev v zvezi z vladavino prava in postopkom po 7. členu. Poslanko liberalcev Sophie in 't Veld je zanimalo, kdaj bo slovensko predsedstvo uvrstilo zaslišanja po 7. členu na program zasedanja Sveta. Pri tem je ministra pozvala, naj navede datum, in če tega datuma ni, zakaj ga ni ter kdaj namerava predsedstvo o tem odločati.
Lukasa Kohuta (S&D) je zanimalo, kaj bo storil minister kot predsedujoči, da bi ustavil kršenje načel pravne države na Madžarskem in Poljskem glede na to, da Slovenija kot predsedujoča poudarja pomen vladavine prava v svojem programu.
V razpravi se je oglasila tudi poslanka Evropske ljudske stranke (EPP/SDS) iz Slovenije Romana Tomc, ki je citirala 2. člen pogodbe o EU, ki med drugim govori o spoštovanju demokracije in človekovih pravic ter pravne države. Kot je dejala, se zdi, da ta trenutek v EU ne veljajo za vse enaka pravila na področju vladavine prava. Zanimalo jo je ministrovo mnenje o tem, ali EU morda potrebuje nov razmislek o pojmu pravne države.
Dikaučič je pojasnil, da v EU že obstajajo mehanizmi za varovanje vladavine prava. Slovenija podpira mehanizem letnega pregleda vladavine prava Evropske komisije in bo nadaljevala dosedanjo prakso predsedstev. O pravosodnih vidikih poročila o vladavini prava bo v sodelovanju s komisijo razpravljala na Svetu ministrov za pravosodje, je dejal.
Dikaučič: »Slovensko predsedstvo je zavezano, da bo pospešilo postopke v Svetu v zvezi s postopkoma« proti Madžarski in Poljski na podlagi 7. člena«
Slovensko predsedstvo »je zavezano, da bo pospešilo postopke v Svetu v zvezi s postopkoma« proti Madžarski in Poljski na podlagi 7. člena, ki sta v teku, je še dejal Dikaučič. Potekal bo tradicionalni dialog o vladavini prava, ki bo temeljil na samem poročilu komisije in bo razdeljen na dva dela - prvi, splošni del, ki bo potekal oktobra, in pa drugi, posebni del, ki bo novembra, ko bo obravnavano stanje vladavine prava v petih članicah EU, je še povedal.
Dejal je še, da je slovensko predsedstvo na dnevni red decembrskega zasedanja Sveta za splošne zadeve uvrstilo razpravo o postopku po 7. členu.
Dikaučič je spregovoril tudi o delovanju evropskega javnega tožilstva, pri čemer je na kratko predstavil trenutno stanje glede postopka imenovanja dveh delegiranih evropskih tožilcev v Sloveniji, ki kot edina sodelujoča država tožilcev še ni imenovala.
Poslanko in 't Veld je zanimalo, kdaj namerava Slovenija imenovati delegirana tožilca in kaj vlado pri tem zadržuje, da tega ne stori.
Minister pričakuje, da bo sodni postopek v zvezi s tožbo zavrnjenih kandidatov v tej zadevi na prvi stopnji zaključen "v kratkem", saj ga pristojno sodišče obravnava absolutno prednostno. Dejal je še, da je v interesu ministrstva, da se postopek v najkrajšem možnem času zaključi.