Današnje izredno zasedanje evropskih notranjih ministrov, ki ga je sklicalo slovensko predsedstvo Svetu EU zaradi razmisleka, kako bodo afganistanske razmere vplivale na evropsko varnost, je bilo burno. Treba je bilo narediti tudi kakšen odmor, je priznal slovenski notranji minister Aleš Hojs po zaključku zasedanja, ki ga je vodil.
Na kocki je bilo veliko. Evropska unija si ni mogla privoščiti, da ne bi oblikovala skupnega stališča glede afganistanskega begunskega vprašanja v tem ključnem trenutku, ko so državo zapustile tuje sile, talibani pa oblikujejo novo vlado. Po petih urah zasedanja pa je EU Afganistancem poslala jasno in enotno sporočilo, da namerava preprečiti nezakonite migracije v Evropo, bo pa tamkajšnjim prebivalcem pomagala v Afganistanu samem ter v sosednjih državah. S slednjimi namerava še močneje sodelovati, da bodo beguncem iz te države zagotovile ustrezno zaščito ter dostojanstvene in varne sprejemne okoliščine.
Luksemburg umaknil grožnjo z vetom
Notranji ministri so na zasedanje prihajali zaskrbljeni, da se ne bi ponovila velika migracijska kriza iz leta 2015. Obenem so baltske države in Poljska opozarjale na že obstoječo migrantsko krizo na svojih mejah z Belorusijo, saj režim Aleksandra Lukašenka migrante po njihovem pošilja na ozemlje članic EU, da bi tako pritiskal na sedemindvajseterico. Skupni izjavi zasedanja ministrov, katere prvi osnutek je pripravilo slovensko predsedstvo, pa je grozil celo veto Luksemburga, kjer so hoteli, da izjava z jasnim besediščem omeni možnost preselitve najranljivejših skupin Afganistancev v Evropsko unijo – novinarjev, aktivistov za človekove pravice, žensk.
Zamisel, da bi lahko na zasedanju dorekli tudi kvoto preselitev Afganistancev v vsako državo članico, je luksemburški zunanji minister, pristojen tudi za migracijska vprašanja, Jean Asselborn moral hitro opustiti. Proti ideji so v dani situaciji odločno nastopile Češka, Avstrija in Danska. Tudi nemški notranji minister Horst Seehofer ni hotel govoriti o številkah oziroma o tem, koliko najranljivejših Afganistancev bi EU lahko sprejela s preselitvijo. Takšne razprave po njegovi oceni predstavljajo »vlečni dejavnik«, torej bi se zato tudi drugi Afganistanci odpravili na pot proti EU.
V sklepno izjavo so nato vendarle vključili morebitne preselitve najranljivejših skupin, ki pa bi jih države opravile prostovoljno in ne kot določeno kvoto. Asselborn je svojo grožnjo z vetom opustil tudi zato, ker je evropska komisarka za notranje zadeve in migracije Ylva Johansson napovedala organiziranje posebnega foruma, na katerem bi članice Unije tudi z drugimi državami razpravljale o preselitvi najranljivejših skupin na svoja ozemlja. Da je treba pomagati ranljivim skupinam, je dejal tudi Hojs, čeprav slovenska vlada razen sprejetih sodelavcev Slovenske vojske in njihovih družin ne namerava sprejeti drugih afganistanskih beguncev.
Proti ponovitvi dogovora med EU in Turčijo
»Kaže, da se lahko članice strinjajo tudi glede migracij,« je skupno stališče EU pozdravila komisarka Johanssonova in vztrajala, da je treba nadaljevati evakuacijo najranljivejših skupin.
Hkrati pa je poudarila, da mora EU s pomočjo sosednjim državam in ljudem v Afganistanu – med pomoč je uvrstila tudi pritisk na talibane, da bodo spoštovali človekove pravice – preprečiti, da se bodo ljudje podajali na nevarno pot proti Evropi. »Rešitev za ljudi v Afganistanu ni preselitev. Toda nekateri potrebujejo pomoč tudi zunaj države,« je dejala in se izrekla proti podobnim dogovorom z afganistanskimi sosedami, kakršnega je Evropska unija sprejela s Turčijo za zajezitev migracijskega toka.
