Ob našem prvem odprtju škatlice Huaweijevih brezžičnih slušalk za v uho freebuds 4 so mimoidoči lahko zaslišali mešanico začudenega vzklika in razočaranega stoka. Nekako takole: »Oh! Joj…« Slabi dve leti je minilo od našega testa slušalk freebuds 3, ko smo obžalovali Huaweijevo sledenje applovski mantri ene velikosti za vse. Vmes smo od kitajskega podjetja dobili freebuds 3i, freebuds pro in freebuds 4i, ki so vse imele silikonske čepke za boljšo prilagodljivost raznolikim oblikam potrošniških ušes. Zdi se, da se je s freebuds 4 Huawei vrnil k applovskim idejam. Če smo prijazni, pa lahko zadevo pogledamo tudi z nekoliko drugega zornega kota. Morda pa so pri Huaweiju zgolj želeli potrošnikom ponuditi dodatno izbiro. Vsem tistim, ki silikonskih čepkov v ušesih ne marajo. Ni jih malo, je pa vprašanje, kako uspešno jih bo Huawei nagovoril s freebuds 4.
Slušalke freebuds 4 so močno podobne svojim predhodnicam freebuds 3, kar pomeni, da so zelo podobne slušalkam airpods iz leta 2019. Na voljo so v ikonični beli in srebrni. Na splošno so zelo všečne. Repki so sicer dolgi, a ne predlogi, škatlica pa kompaktna. Narejena je tudi iz boljše plastike kot škatlica freebus 4i, tako da uporabnika ne bo tako strah, da bi znal pokrovček škatlice po nesreči zlomiti. Nekoliko so tudi zmanjšali moč magneta, ki drži slušalke v škatlici, tako da jih je pri freebuds 4 lažje vzeti ven. Slušalke premorejo aktivno odpravljanje zunanjega hrupa (ANC), ko je vklopljen, pa baterija v slušalkah zdrži okoli dve uri in pol. V polnilni škatlici je dovolj energije za skupno 14 ur poslušanja z ANC. Če ANC ni vklopljen, pa se poslušanje dvigne na 4 ure oziroma 22 ur z vmesnim polnjenjem. Škatlico je mogoče polniti zgolj žično, so pa slušalke odporne proti pršenju vode po standardu IPX4. S pomočjo ANC odpravljajo nekaj hrupa, tudi ko prek njih telefoniramo, zaradi česar nas sogovorniki bolje slišijo. Zamika med zvokom in sliko, ko smo povezani na mobilnik ali kakšno drugo napravo za gledanje videovsebin, ni zaznati.
Kaj pridobimo in izgubimo s čepki?
Pohvaliti gre tudi zmožnost nadziranja glasnosti slušalk s podrsavanjem po repku slušalke in zmožnostjo sočasne povezanosti z dvema napravama. Zelo dobro deluje tudi samodejno prekinjanje predvajanja, ko iz ušesa vzamemo slušalko, oziroma nadaljevanje predvajanja, ko jo vrnemo v uho. Kvaliteta zvoka je na sprejemljivi ravni za ceno okoli 150 evrov, a hkrati ne dosti boljša od freebuds 4i, ki jih dobimo že za okoli 70 evrov. S tem pa že stopamo na področje bolj subjektivnih doživljanj naprave in se hkrati vračamo k dilemi o čepkih.
Glavni razlog za slušalke brez čepkov je udobje. Silikonski čepki v ušesih znajo z dolgotrajnejšo uporabo povzročati nelagodje ali celo bolečine v ušesu. Sony se je s slušalkami wf-1000xm4 odločil za čepke iz poliuretanske pene, ki so bili po naših izkušnjah dejansko bolj udobni in za nameček so še bolje tesnili od silikonskih. Vendar to je premijski pristop. Lažje in cenovno ugodnejše je, če čepke preprosto odstranimo. Problem je, da smo ob dolgotrajni uporabi freebuds 4 tudi brez čepkov zaznali bolečine. Je pa izkušnja seveda odvisna od posameznika in oblike njegovih ušes. Dodatna težava je, da slušalke v (vseh) ušesih ne sedijo povsem varno. Med stresanjem glave nam je ena že po nekaj sicer zelo silovitih zamahih odletela po zraku. Za nameček je zaradi slabega tesnjenja najvišja glasnost slušalk morda nekoliko prenizka, sicer tradicionalno dobro Huaweijevo dušenje hrupa pa večinoma nemočno, saj po naših izkušnjah praktično ves porezani hrup v uho vstopi mimo slušalke.
Freebuds 4 so torej nekje vmes. Ponujajo nekaj izredno dobrodošlih tehničnih rešitev (povezljivost z dvema napravama in nadzor glasnosti), hkrati pa pogrnejo na mestih, ki jih obvladajo tudi cenejše slušalke. Veliko je odvisno od oblike uporabnikovih ušes. Nakup z možnostjo vračila bo preudarna poteza.