Krški občinski svetniki so soglasno podprli sklep o pobudi za dodelitev statusa mestne občine. »Biti ena od dvestotih je nekaj povsem drugega kot biti ena od enajstih oziroma dvanajstih,« pravi krški župan Miran Stanko. Pridobitev statusa bi po njegovem mnenju prinesla predvsem hitrejši razvoj mesta in posledično tudi podeželja, nove pristojnosti, dodatna sredstva za delovanje in programe, nova delovna mesta pa tudi boljše pogoje sodelovanja z državo in drugimi mestnimi občinami ter z mesti iz drugih evropskih držav. »Kot mestna občina bomo, denimo, lažje prišli do marsikaterih namenskih sredstev, saj so mnogi razpisi prilagojeni večjim občinam.«
Krško deluje kot mesto in ga prebivalci tako tudi sprejemajo, so med drugim zapisali v obrazložitvi pobude. »Na vsakem koraku se čuti tesna povezanost mesta z okoliškimi naselji. Gre namreč za enoten prostorski organizem in mestno okolico, ki jo povezuje dnevna migracija prebivalstva. Občina Krško tako po svojem bistvu že je mestna občina oziroma se kot taka občuti,« dodajajo.
Stvar politične volje
V Krškem so že leta 2005 skušali pridobiti status mestne občine, vendar so bili zavrnjeni, ker niso izpolnjevali pogojev števila prebivalcev in števila delovnih mest, ki pa po mnenju Krčanov predstavljata zgolj »formalizem«. »To je stvar politične volje. O statusu občine odloča državni zbor in takrat te volje pač ni bilo. Na drugi strani so potrdili denimo občini Slovenj Gradec in Murska Sobota, ki prav tako ne izpolnjujeta vseh pogojev. Torej so naredili neke izjeme,« razmišlja Stanko.
Po zakonu o lokalni samoupravi se lahko občini dodeli status mestne občine, če je na njenem območju mesto, ki ima najmanj 20.000 prebivalcev in 15.000 delovnih mest ter je gospodarsko, kulturno in upravno središče širšega območja. Občina Krško trenutno šteje 26.200 prebivalcev, samo mesto okoli 10.000, medtem ko je imela celotna mestna občina Slovenj Gradec po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije sredi leta 2019 okoli 16.600 prebivalcev, murskosoboška pa dobrih 18.700.
»Pokrajina potrebuje močan center«
»Ne gre torej zgolj za doseganje nekih formalnih pogojev, temveč za to, da se izkaže dejanska zmožnost pridobitve in vzdrževanja statusa mestne občine, ki pa izhaja iz njene vsebine, položaja, aktivnosti in entitete,« menijo v Krškem. Po Stankovem mnenju je zdaj, ko se sprejema nova pokrajinska zakonodaja, pravi čas za spremembo statusa občine, ki bi jo morda lahko, če bo šlo vse po načrtih, izpeljali še pred državnozborskimi volitvami prihodnje leto. »Posavje se že 30 let želi uveljaviti kot pokrajina s svojo entiteto. Dejstvo je, da pokrajina potrebuje močan center, in status mestne občine bi to vlogo samo poudaril in okrepil,« poudarja Stanko.
Območje Posavja delno sodi pod Dolenjsko in delno pod Štajersko, v zadnjih desetletjih je zgradilo močno posavsko identiteto, nikoli pa se ni povezovalo z Zasavjem, kot sicer predvideva predlog novih pokrajin. Posavske občine tako vztrajajo pri samostojni posavski pokrajini.
Združili bi naselja
Krški svetniki so podprli tudi sklep o začetku postopka združevanja naselij Krško, Leskovec, Kremen, Trška Gora, Žadovinek, Loke in Veniše. Omenjena naselja so s samim mestnim središčem tesno povezana in nanj močno gravitirajo. »Že dolgo govorimo, da je Krško mesto treh centrov – Krško, Videm in Leskovec. Tudi 'satelitskih' primestnih naselij je kar nekaj. Sama pobuda je prišla iz krajevne skupnosti Leskovec, potem pa smo rekli, da bi z mestom združili še nekaj drugih naselij, ki se dotikajo mesta. Leskovec je dejansko že del mesta, hkrati pa je prav, da ohrani nekakšno avtonomnost,« pravi Stanko. Med drugim naj bi po združitvi ohranili poštne okoliše in območja, pa tudi poimenovanja ulic, razen tam, kjer se imena ulic podvajajo. Elaborat o združitvi mora najprej potrditi nacionalna geodetska uprava. Sledijo posvetovanja s krajani omenjenih naselij, končno odločitev pa sprejme občinski svet.