»Živimo v trenutku, v katerem so kritični glasovi izjemno pomembni. Opozarjajo na poglabljanje revščine, družbi nastavljajo ogledalo in odpirajo možnosti pravičnejšega sveta,« je tik pred začetkom Festivala angažiranega pisanja Itn. povedala koordinatorka programske ekipe Nika Kovač. A kritični glasovi so pogosto sankcionirani, opozarja. »Zmerljivke, napadi in ukrepi represivnih organov imajo jasen namen – utišati alternativo, reproducirati oblast.«
Za angažirane glasove se je vedno pomembno boriti in jih spodbujati, predvsem pa je pomembno uporabiti tudi lasten glas. »Festival angažiranega pisanja Itn. tu ponuja vstopno točko, in sicer z roko v roki z literaturo, teorijo in kakovostnim novinarstvom. Literatura nam pomaga razumeti svet, angažirano pisanje vzpostavlja alternativo,« je prepričana.
Zakaj manifesti?
Festivalski program se jutri ob 16. uri začenja s pogovorom o fantazijski književnosti, ki je svoj popularni razmah doživela v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Filmski kritik in podkaster Igor Harb in prevajalka Kaja Bucik Vavpetič bosta debatirala o tem, ali nam knjige žanra, ki tradicionalno služi pobegu od resničnosti, še vedno alegorično nastavljajo zrcalo, v katerem lahko ugledamo težave našega časa. Ob 18. uri bo sledila serija predavanj in pogovor o manifestih. O tem, kakšne poznamo v našem prostoru, kdo in kako jih piše ter zakaj, bodo debatirali Suzana Tratnik, Nina Dragičević, Primož Vitez ter člani Mladinske aktivistične organizacije in Mladih za podnebno pravičnost.
Večer bo zaokrožila predstava Vranu moraš reči, naj odide, ki je nastala po knjižni predlogi Bridkost je stvar s peresi Maxa Porterja; performerki Neža Dvorščak in Zala Öri bosta na odru prepletli asociacije na temo izgube in žalovanja. Piko na i bo s koncertom dodal ljubljanski eksperimentalni raperski dvojec PTČ.
Pravica do protesta
Sobota se bo že tradicionalno začela s sproščenim zajtrkom z avtorji, ki se pisanja lotevajo angažirano in z rušenjem predsodkov; v goste so mladi povabili pesnika Primoža Čučnika, prozaistko in publicistko Natašo Kramberger ter pisateljico Bronjo Žakelj. Ker je Inštitut 8. marec pripravil raziskavo o posledicah šolanja na daljavo, bo sredi dneva mogoče prisluhniti pričevanjem mladih, ki razkrivajo zgodbe o izčrpanosti, tesnobi in občutkih brezizhodnosti v zadnjih mesecih. O vse prej kot idealizirani podobi življenja družin v času šolanja na domu pa bodo spregovorili tudi raziskovalec Mark J. Užmah, pedagoginja Maša Gril in dijakinja Aiko Zakrajšek.
Popoldan bo sledilo predavanje O kapitalistični družbi, mladi bodo namreč s sociologom Gorazdom Kovačičem govorili o zgodovinskih izvorih neoliberalizma in načinih njegovega samoohranjanja. Goran Lukić iz Delavske svetovalnice se bo pogovoru pridružil z aktualno problematiko tujih študentov, ki jim grozi prekinitev šolanja, sociologinja Katja Praznik pa bo spregovorila o tematiki neplačanega umetniškega dela. Sledila bo še predstavitev festivalske publikacije, ki je letos posvečena pravici do protesta, vsebuje namreč portrete upornikov, ki so bili za izražanje svojih stališč med koronsko krizo neustavno kaznovani. Večer se bo nato prevesil v Menjalnico poezije, skratka literarni večer, na katerem si mladi pesniki svoje pesmi izmenjajo z uveljavljenimi slovenskimi stihoklepci, ob 21. uri pa sledi festivalski zaključek Vsaka pesem najde svoj glas. Na spontano branje poezije med drugim že čakajo izkušeni Ana Pepelnik, Peter Svetina in Milan Dekleva, svojo najljubšo pesem pa bodo lahko na odru delili tudi obiskovalci.
