Potem ko je slovenski kolesar Primož Roglič (Jumbo-Visma) v deseti etapi dirke po Španiji taktično predal rdečo majico vodilnega na dirki Norvežanu Oddu Christianu Eikingu (Intermarche-Wanty-Gobert), se razmerje v glavnini ni bistveno spremenilo, le taktika kolesarjenja je zdaj drugačna.
V kratki, 133,6 kilometra dolgi etapi je glavnino še vedno večino časa nadzirala nizozemska ekipa, ki pa je imela občutno več pomoči tudi ostalih. Zelo dejavni so bili pri Movistarju in BikeExchangu z Lukom Mezgecem na čelu. »Čutim posledice padca, a bi moralo iti brez težav. Zaključek etape je kot nalašč zame, če se bo ponudila priložnost za zmago, jo bom zagrabil. Vseeno se celotna ekipa ne bo 'pobijala', da bi kontrolirala beg,« je pred etapo svoja pričakovanja izrazil slovenski šampion.
Ob novi situaciji v glavnini se je delo otežilo predvsem za ubežnike. Na hriboviti etapi s številnimi krajšimi nekategoriziranimi vzponi in enim kategoriziranim (druge kategorije) se je pogumno v napad podalo pet kolesarjev, ki pa si več kot dve minuti prednosti niso mogli privoziti.
Nielsen tokrat brez sreče
Med kolesarji v ospredju je bil tako kot v šesti etapi najmočnejši Magnus Cort Nielsen (EF Education-Nippo). Danec je na edini kategorizirani vzpon Puerto de Locubin osem kilometrov pred ciljem prišel prvi. Pred glavnino je imel še slabe pol minute prednosti, a trpljenja zanj še ni bilo konec. Po kratkem spustu je kolesarje čakal še izjemno strm zadnji kilometer z vmesnimi nakloni tudi čez 20 odstotkov.
Danec je imel še 500 metrov do cilja nekaj sekund prednosti, a v ozadju sta znova za pravi interni dvoboj poskrbela najboljša kolesarja na letošnji Vuelti, Enric Mas in Primož Roglič. Čeprav je imel Danec še nekaj prednosti, sta imela še nekaj časa za kratek pogovor, nato pa napadla še enkrat. Za razliko od šeste etape, ko je Nielsnu uspelo zadržati kolo prednosti pred Rogličem na ciljni črti, je Slovenec tokrat švignil mimo njega že nekaj metrov pred ciljno črto. Roglič je imel v sprintu več moči tudi od Španca in je slavil svojo drugo zmago v Španiji letos in že njegovo sedmo na Vuelti.
»Kratka, ampak izjemno težka etapa. Bilo je zelo vroče. Vedno je lepo zmagati, saj nikoli ne veš, kdaj boš naslednjič, če sploh še boš,« je bil znova prešerne volje Roglič, ki je bero vseh svojih zmag povečal na 55.
Bolje kot na Valonski puščici
Zaključni klanec na Valdepenas de Jean postaja že kar zaščitni klanec Vuelte, saj ga organizatorji zelo radi uporabljajo pri trasiranju. Kolesarji ga zelo radi primerjajo s slavnim Mur de Huyem, ki je del spomladanske klasike Valonska puščica.
Primož Roglič se je letos prvič v karieri soočil z obema znamenitima zidovoma, verjetno pa mu je zdaj nekoliko bolj pri srcu Valdepenas de Jean. 31-letni kolesar iz Kisovca je bil namreč odlično na poti do zmage tudi na vzponu Mur de Huy, a se je na njegovo kolo nekako uspel prilepiti Francoz Julian Alaphilippe, ki ga je nato tudi ugnal.
Roglič je tudi tokrat prvi sprožil napad v lovu na zmago, kot senca pa ga je spremljal Mas. Slovenec tokrat ni brezglavo napadal ves čas, s Špancem sta za nekaj trenutkov tudi zastala. Ker je bil pred njima še vedno Nielsen, je Roglič še enkrat močno potisnil na pedala in tokrat uspešno. Z zmago si je priboril deset bonifikacijskih sekund, uspelo pa mu je tudi narediti razliko treh sekund.
»Všeč mi je bil zadnji vzpon, na takih sem po navadi dober, tudi danes sem bil dovolj, da sem zmagal, čeprav je bil tudi Enric Mas zelo močan. A na koncu sem imel vendarle nekaj več od njega,« je dejal Zasavec, ki se je po številu zmag na letošnji dirki po Španiji izenačil z Avstralcem Michaelom Storerjem (Team DSM) in Belgijcem Jasperjem Philpsem (Alpecin-Fenix), ki pa je danes pred etapo zaradi bolezni odstopil.
Kolesarje jutri čaka nova hribovita etapa, ki pa ne bo imela tako zahtevnega zaključka. Obeta se nova priložnost za ubežnike, za preboj tja pa se bodo bojevali preostali trije Slovenci na dirki: Mezgec, Jan Tratnik (Bahrain-Victorious) in Jan Polanc (UAE Emirates). Rogliča bi moral čakati dan brez pretiranih preglavic.