Ko je Primož Roglič (Jumbo-Visma) uvodni teden kolesarske dirke po Španiji zaključil kot vodilni, se je zdelo, da za njegovo ekipo ne bo več premora in bodo vseskozi morali braniti vodstvo. Predvidevanje je bilo napačno, saj so si Nizozemci privoščili zelo ležerno vožnjo, s katero so ubežnike do cilja spustili z več kot 11 minutami prednosti.
V veliki skupini 31 kolesarjev je bil pred etapo najvišje uvrščen Norvežan Odd Christian Eiking (Intermarche-Wanty-Gobert), ki je darilo Nizozemcev sprejel z velikim nasmeškom na obrazu. »Zgoditi bi se moral pravi mali čudež, da bi postal vodilni. Iz avta so mi vseskozi sporočali, da se prednost povečuje, in kmalu sem se zavedel, da je rdeča majica dosegljiva,« je dejal 26-letnik, ki se za etapno zmago ni mogel boriti, ciljno črto pa je prečkal kot peti. »Majico smo kot ekipa osvojili že v tretji etapi, zato je to, kar se dogaja, le bonus. Ampak posebej zame je res zelo prijeten bonus. Nisem pričakoval, da bom tu sedel v rdeči majici,« se kar ni nehalo smejati Vikingu, ki je postal šele drugi Norvežan v zgodovini Vuelte z rdečo majico na svojih ramenih.
Storer uspešen še drugič
V močni ubežni skupini je bil na edinem klancu dneva Puerto de Almachar (druga kategorija, 10,9 kilometra in 4,9 odstotka naklona) najmočnejši Avstralec Michael Storer (Team DSM), ki se je zgodaj otresel preostalih konkurentov. Do vrha vzpona si je privozil 35 sekund prednosti in jih brez večjih težav obdržal tudi na zahtevnem spustu. »To je res neverjetno, še bolj kot v sedmi etapi. Dolgo smo se borili, da smo prišli v ubežno skupino. Toda ko se je oblikovala, sem vedel, da moram napadati, če želim osvojiti etapo. Začutil sem svoj trenutek in upal na najboljše,« je v cilju razlagal Avstralec, ki je prišel do svoje četrte zmage v karieri profesionalnega kolesarja. Prav vse je slavil v letošnjem letu.
Roglič preveč tvegal na spustu
Po izjemno zaspani etapi, ko se prav nobena ekipa ni zmenila za velikansko prednost (13 minut) ubežnikov in se je napovedovala sprememba na vrhu v skupnem seštevku, se je prava eksplozija na vzponu Puerto de Almachar zgodila v glavnini. »Na letošnji Vuelti ne poznam nobenega klanca. Pogledam si profil etape in vedno se najde kak video. Na koncu je pomembno, kako močne noge imaš,« je 31-letni Primož Roglič pred etapo poudaril, da trase letošnje Vuelte ne pozna natančno. »Vem le, da je na nekaterih delih precej strmo. Zanesljivo bo zabavno,« je dodal.
Za pravo zabavo o najmočnejših nogah je nosilec rdeče majice poskrbel kar sam. Kot strela z jasnega je sprožil napad, a nanj nihče v glavnini ni imel odgovora. Na dokaj varni razdalji (20 sekund) so ga lahko držali zgolj Enric Mas, Miguel Angel Lopez (oba Movisart) in Sepp Kuss (Jumbo-Visma). Znova je povsem odpovedala britanska ekipa Ineos Grenadiers. Čeprav je slovenski šampion znova pokazal, da je najmočnejši kolesar na Vuelti, se ni ustavljal niti na tehnično zahtevnem spustu. Z vratolomnim spustom je želel še pridobiti v primerjavi s tekmeci, a tveganje se tokrat ni splačalo.
Na spolzkem desnem ovinku je Roglič izgubil oblast nad zadnjim delom kolesa in padel na bok. Na njegovo srečo pri padcu ni utrpel nobene poškodbe. Hitro se je usedel nazaj na kolo in se v cilj odpeljal skupaj s skupinico, v kateri so bili še Mas, Lopez in Kuss. Ciljno črto so prečkali z zaostankom 11 minut in 49 sekund, kar je tudi uradno pomenilo, da je Norvežan Eiking novi vodilni kolesar dirke.
Kljub padcu sproščen in nasmejan
»Brez padca bi bilo še boljše. Ni pa tako slabo, je bilo kar nekaj akcije,« je izjemno sproščeno Roglič pristopil do novinarjev in se kljub padcu izjemno zabaval. Na vprašanje, zakaj si je ob skupnem vodstvu privoščil toliko tveganja, je odgovoril v svojem slogu. »Zakaj pa ne? Brez tveganja ni slave. Treba je bilo poskusiti, le končalo se ni najbolje,« se je kar malce norčeval iz svoje poteze. Hkrati pa je zatrdil, da je z njim vse v redu. »Ni tako slabo, le malce sem podrsal. Pričakujem, da ne bom imel težav,« je zatrdil Roglič, ki je zdaj tretji v skupnem seštevku.
Preostala slovenska trojica Luka Mezgec (BikeExchange), Jan Polanc (UAE Emirates) in Jan Tratnik (Bahrain-Victorious) v etapi ni igrala velike vloge. Tratnik je sicer na začetku dolgo časa poskušal z napadi in se je želel prebiti v beg, a je zamudil odločilno akcijo in je nato v cilj prišel z več kot 20 minutami zaostanka za zmagovalcem.
Kolesarje v sredo čaka kratka, 133,6 kilometra dolga hribovita etapa, ki pa ima sicer zgolj en kategorizirani vzpon. Ta je na sporedu podobno kot na 10. etapi, slabih 10 kilometrov pred ciljem in znova se obeta nekaj zanimivega dogajanja tudi med glavnimi kandidati za končno zmago.