V zadnjem času je veliko pozornosti svetovne finančne javnosti usmerjene v Kitajsko. Zdi se, da je prišlo do nenadne spremembe v odnosu kitajskih regulatorjev do največjih domačih podjetij, ki so v zadnjih letih po monopolnem poslovanju postala izjemno močna in vplivna. Večina teh podjetij ima na voljo ogromno podatkov o ljudeh; po mnenju komunistične partije lahko ti podatki v napačnih rokah predstavljajo nevarnost za stabilnost države. Vlagatelji strahoma spremljamo, katero podjetje oziroma sektor bo naslednja tarča strožje regulacije. Kitajski predsednik Xi Jinping v svojih govorih omenja pomen družbene blaginje za vse ljudi in poziva k večji prerazporeditvi bogastva v državi, ki se sicer sooča z visoko družbeno neenakostjo. Napovedana regulacija najbolj vpliva na delnice tehnoloških podjetij, katerih tečaji v zadnji polovici leta konstantno upadajo. Vrednost Alibabe se je že razpolovila, Tencent je izgubil dobrih 40 odstotkov, podobno tudi druga popularna podjetja, kot so Didi, Baidu, Nio itd. Hongkonški delniški indeks, kjer kotira večina priljubljenih kitajskih podjetij, je že v »medvedjem« območju, saj je od rekorda oddaljen že več kot 20 odstotkov. Razprodaje na delniških trgih so bile v preteklem tednu pretežno omejene na azijske borze. Glavni ameriški delniški indeks, S & P 500, je v ponedeljek dosegel novo rekordno vrednost: od dna marca lani je pridobil kar 100 odstotkov. Kot zanimivost omenimo, da je omenjeni indeks v letošnjem letu kar 49-krat dosegel najvišjo vrednost. Tržna vrednost družbe Apple je za krajši čas presegla neverjetnih 2500 milijard dolarjev. Zgolj v prvi polovici leta je Apple ob približno 170 milijardah dolarjev prihodka imel okoli 45 milijard dolarjev dobička.
Vlagatelji se sicer veliko ukvarjamo s spremljanjem informacij iz ameriške centralne banke (Fed). Precej visoka inflacija, ki traja že kar nekaj mesecev, kliče po zmernem zaostrovanju denarne politike. Pričakovani prvi korak normalizacije denarne politike bo zmanjševanje odkupov obveznic. Hitrost zaostrovanja bo močno odvisna od inflacije, trga dela in tudi razmaha covida-19. Zanimivo je tudi stanje na ameriškem trgu dela, ki se ponaša z rekordnim številom prostih delovnih mest. Po drugi strani je število zaposlenih kar dobrih pet milijonov nižje kot pred pandemijo. Razlogov za to je več: strah pred okužbo na delovnem mestu, določen del populacije zaradi državne pomoči ne želi delati, delno pa tudi izobrazbena struktura iskalcev dela ne ustreza zahtevam razpisanih delovnih mest. V Evropi je nevarnost inflacije znatno nižja, tako da monetarna politika ostaja ohlapna. Julijska inflacija v evroobmočju je z 2,2 odstotka sicer rahlo nad ciljem ECB. Osrednji evropski delniški indeks je pretekli teden izgubil 1,41 odstotka, vseeno pa je letošnje leto močno v zelenem. V zadnjih dneh so bili pod pritiskom tudi delniški tečaji družb z luksuznimi izdelki, ki so visoko prisotni na Kitajskem. Negativni komentarji kitajske oblasti o pretiranem bogastvu dela prebivalstva bi lahko prizadeli prodajo luksuznih dobrin. Tako je denimo tečaj delnice družbe LVMH Moët Hennessy Louis Vuitton, največjega evropskega proizvajalca luksuznih izdelkov, upadel za dobro desetino. Za konec pa še kratek pregled trga surovin. Cena sodčka nafte Brent je zgolj v preteklem tednu izgubila skoraj 7 odstotkov in je najcenejša od maja. Povišana ponudba in znižano povpraševanje zaradi novih zapiranj držav (predvsem v Aziji) so namreč terjali svoj davek.