Tudi drugi prispevek na isti strani Objektiva, avtorsko delo znanega primarija dr. Marjana Fortune z naslovom Prezračevanje že, a kako?, bi nas moral strezniti, saj se prav tako dotika perečih problemov razvoja sedanje Ljubljane, s poudarkom na zdravstvenih objektih. Najprej se dotakne Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (UKCL), ki je bil kot moderen center zgrajen v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja in ne ustreza več sodobnim standardom (prezračevanje, najbolj onesnažen zrak v neposredni bližini). Avtor poudarja, da tisti, ki odločajo o ureditvi prometa in novogradnjah v ožji ter širši okolici UKCL, o tem sploh ne razmišljajo. Predvideva se razširitev infekcijske klinike na stari lokaciji, razmišlja se o poglobitvi Zaloške ceste (A kam premakniti železniško progo proti Dolenjski, ki seka Zaloško cesto? Kako urediti križišče cest pri Šarabonu, od koder en krak ceste vodi proti Fabianijevemu mostu?). Fortuna ugotavlja, da bi morali lokacijo UKCL, ki je z vseh štirih strani prostorsko omejena, ohranjati za vsako ceno, vendar so jo v zadnjem času še dodatno pozidali z novimi klinikami (otroška, nevrološka) in stanovanjskimi objekti. Dodaja, da tako neodgovorno ravnamo samo še s Tivolijem (tivolski bajer je prekrit z lokvanji, na otroškem igrišču rastejo invazivne rastline), Rožnikom (gradnja hotela pri Čadu, črna gradnja na Drenikovem griču) in Golovcem.
V univerzitetnem naselju na Prulah smo imeli za soseda prim. dr. Lea Matajca. Takrat, ko so razmišljali o gradnji UKCL, mi je v nekem pogovoru dejal, da so bili zdravniki in zdravniško društvo proti gradnji UKCL na sedanji lokaciji. Za njih bi bila perspektivnejša gradnja UKCL v zelenem pasu Ljubljane, objekte stare bolnišnice pa naj bi primerno adaptirali in spremenili v mestno bolnišnico. V tem smislu razmišlja tudi dr. Fortuna, vendar dodaja, da bo do izgradnje novega modernega UKC preteklo še precej let.
Vse kaže, da reševanje zdravstvenih objektov v Ljubljani (na primer propadajoči objekti Bolnišnice Petra Držaja) ljubljanske urbaniste kaj malo briga. Ne ponujajo kakšnih novih, boljših rešitev, pač pa jih zanima načrtovanje novih nebotičnikov (na primer v Šiški), hotelov, luksuznih stanovanjskih blokov (Šumi, Schellenburg idr.). Vse preostalo je prepuščeno naključju.
Dr. Ignacij Voje, Ljubljana