Kaj se dogaja s psihološko varnostjo v času covida?

Raziskave jasno nakazujejo, da je psihološka varnost izredno ključen dejavnik, še posebej, ko govorimo o negotovih in hitro spreminjajočih se časih ter delovnih okoljih. Med epidemijo so to občutili skoraj vsi zaposleni. V podjetjih, ki niso razvijala psihološke varnosti zaposlenih, je bil vpliv epidemije še večji in težji. Na drugi strani imamo seveda tista podjetja, ki se zavedajo vseh pozitivnih učinkov razvoja in krepitve psihološke varnosti, kot so bolj inovativne ideje zaposlenih, večja produktivnost in tudi učinkovitost ter posledično boljši poslovni rezultati.

V času, ko se moramo hitro prilagajati spremembam, potrebujemo visoko psihološko varnost v naših timih, saj se le tako zaposleni počutijo dovolj varni, da tvegajo s predlogi, idejami in spremembami procesov ter s tem dejansko pomagajo pohitriti ta celoten postopek prilagoditve zunanjim dejavnikom. Po mojem mnenju je prav ta visoka psihološka varnost v nekaterih podjetjih odigrala ključno vlogo pri njihovi uspešni prilagoditvi na čas covida.

Ali so z delom na daljavo zaposleni postali bolj enakovredni in enakopravni ali se je zgodilo ravno nasprotno in so epidemija in s tem povezani ukrepi zgolj poglobili težave vključenosti zaposlenih in povečali diskriminacijo?

Žal zadnji podatki kažejo na to, da je epidemija zgolj še bolj poglobila diskriminacijo in neenakopravnost, prav tako pa tudi zabrisala napredek, ki je bil do sedaj narejen. Ko pride kriza, podjetja nekako ustavijo investicije, in žal nekatere raziskave kažejo na to, da je približno tretjina podjetij ustavila svoje programe raznolikosti in vključenosti v času epidemije. Seveda ne gre biti samo tako črnogled, stanje se izboljšuje in že spet je zelo veliko odvisno od same države, industrije in navsezadnje podjetja. Imamo res odlične primere dobrih praks, kako so se podjetja hitro odzvala na krizo in uvedla razne dodatne, posebne pobude, ki so ohranjale ter obenem krepile raznolikost in vključenost v njihovih timih. Prav ta podjetja so iz epidemije izšla v zelo močnem stanju in z močnim ter zdravim kolektivom.

Kdo je zaradi covida najbolj nastradal?

Največja neenakopravnost se je povečala pri ženskah in starših samohranilcih – epidemija je znatno spremenila in ohromila način življenja, večina ljudi je ostala doma, vključno z otroki. To je pripeljalo do tega, da je breme varstva in skrbi zanje padlo v veliki meri na ženske, kar se je potem pokazalo v številu danih in izročenih odpovedi. Prav te spremembe in razumevanje novega načina življenja so večkrat ostali prezrti, vseeno pa je kar nekaj podjetij, ki so se odzvala na odličen način ter uvedla za starše, ne glede na spol, fleksibilne delavnike, delo od doma, prav tako pa povečala ozaveščanje ter spodbujala vključenost in razumevanje.

Kako sta povezana pojma vključevanje in raznolikost ter produktivnost? Kako posredno preko psihološke varnosti vplivata na produktivnost?

Vse skupaj deluje kot nekakšna sestavljanka oziroma strokovno povedano kot že prej omenjeno superaditivnost. Če razstavimo sestavljanko po koščkih – raznolikost najprej omogoči, da posamezniki z vseh vetrov pridejo skupaj in v podjetje prinesejo sveže, drugačne, edinstvene ideje ter obenem tudi prav takšno znanje. Vključenost, skupaj s psihološko varnostjo, poskrbi za to, da se ti posamezniki v delovnem okolju počutijo varni, sprejeti in spoštovani ter si tako upajo te svoje ideje deliti z drugimi in pri svojem delu pozitivno tvegati, inovirati. Vse to se seveda na koncu sešteje v višjo produktivnost in boljše poslovne rezultate.

Sklop, namenjen raznolikosti in vključenosti, je bil letos prvič vključen tudi v vprašalnik Dnevnikove raziskave najboljših zaposlovalcev Zlata nit. Kaj kažejo trendi po svetu, kakšni so zanimivi izsledki mednarodnih raziskav?

Zelo sem vesel, da smo v letu 2020 pilotno dodali nov sklop vprašanj, vezan prav na merjenje raznolikosti in vključenosti. To je bil plod sodelovanja z AMZS, ki je primer izredno dobre prakse v Sloveniji, saj v podjetju resnično ne samo govorijo, ampak tudi živijo raznolikost in vključenost. To je izvedljivo takrat, ko vodstvo dobro razume, kako pomembna je raznolikost zaposlenih in kaj vse prinese s pravilnim vključevanjem. Prednost raznolikosti večkrat rad razložim s pojmom superaditivnosti – če imamo raznolike time, ki se počutijo psihološko varni, dosežemo, da ta tim ne predstavlja zgolj tako imenovanega seštevka posameznikov, temveč veliko več. Posamezniki s svojo raznolikostjo, drugačnostjo pogledov tvorijo novo entiteto ter s tem bolj ustvarjalne in inovativne ideje.

Trendi tako s strani akademikov kot podjetnikov kažejo v isto smer – raznolikost je ključna za uspešno poslovanje in njena krepitev postaja še pomembnejša. Skozi vključevanje raznolikega talenta lahko dosežemo, da bodo naši zaposleni bolj produktivni, inovativni, agilni, dosegli več ciljev, in s tem omogočimo, da bo imelo podjetje osemkrat večjo možnost, da doseže boljše poslovne rezultate, kot navaja nedavna raziskava enega izmed vodilnih svetovalnih podjetij.

Kakšne so specifike Slovenije?

Slovenija in slovenska podjetja nekoliko zaostajajo pri razvoju različnih pobud na področju krepitve in promocije raznolikosti, vključenosti in psihološke varnosti. Vseeno se zadnji dve leti vse več govori o tem in sedaj prav zagotovo pogosteje zasledim kakšno slovensko dobro prakso več. Vse pobude širše družbe na teh področjih, ne samo podjetij, so po mojem mnenju tiste gonilne sile, ki nas vodijo v boljšo družbeno in poslovno prihodnost. Primeri so Združenje Manager s svojo pobudo Vključi.Vse, certifikat Mestne občine Ljubljana »LGBT prijazno«, listina raznolikosti itd.

Trenutno je stanje pri nas tako, da tuja, večja podjetja k nam nosijo primere dobrih praks, naša najboljša slovenska podjetja pa jim sledijo in sebi pomembne pobude prilagodijo ter ponotranjijo. Dobra primera tega sta Novartis in AMZS. Novartis je vodilno podjetje v svetovnem merilu na področju raznolikosti in vključenosti. Nedavno so javnosti predstavili strategijo, kar je omogočilo slovenskim podjetjem in družbi videti, kako številne pobude pomagajo tako njihovemu talentu kot tudi poslovanju. AMZS je že kar nekaj časa prej delal veliko na tem področju, v zadnjem letu pa mu je namenil še večji poudarek.