Se še spomnite, kdaj ste izgubili nedolžnost? Ne glede na to, ali je bil prvi seks čista polomija ali poln naslade, gre za dogodek, ki ostane v spominu do konca življenja. Tudi sami se ga spomnimo, kot da bi se zgodil včeraj, pa čeprav mineva dobrih 32 let in o dekletu več kot to, da je bila Natali iz Zagreba, danes ne vemo. Toda vsake toliko nanjo vendarle pomislimo, čeprav iz sila različnih razlogov. In tokratni je bil precej nenavaden.
Bili smo namreč v družbi štirikolesnika barve, ki simbolizira veliko – bele. Ob beli pogosto pomislimo prav na nedolžnost, čeprav smo vedeli, da ravno nedolžen naš tokratni testni kandidat ne more biti. Tudi zato, ker nismo bili prvi, ki smo sedli za njegov volanski obroč. Bližja mu je povezava bele barve s popolnostjo, zaščito, učinkovitostjo in upanjem. Vse to je namreč v avtomobilskih krogih močno povezano z dobro prodajo, in če kaj, si proizvajalci želijo prav tega, da bi se njihovi štirikolesniki prodajali kot vroče žemljice. A pot do uspeha ni enostavna.
Še zlasti ne v primeru toyote C-HR. Se še spomnite kampanje Vsi drugačni, vsi enakopravni, s katero so spodbujali medsebojno razumevanje in raznolikost? Ker štirikolesnik, ki so ga zasnovali pod budnim očesom inženirja Hirojukija Kobadža, je definitivno drugačen, to pa prebuja nasprotujoča si čustva. Lahko vam je noro všeč, čisto mogoče pa se boste ob pogledu nanj obrnili stran. Nam je bil všeč, pravzaprav zelo všeč. Če ne veste, v kateri razred bi ga uvrstili, zgolj pomoč, da je neke vrste križanec klenega terenca in kupeja, najraje pa pravimo, da sodi v krog športnih terencev. Njihov recept je preverjen: privlačna zunanjost, ob kateri se celo moškim šibijo noge, visoko in udobno sedenje, okretnost, ki ne pozna zadrege pri manevriranju v mestu, in seveda bogata serijska oprema (tudi ogrevana sedeža, parkirni senzorji in kamera, 19-palčna platišča), ob kateri se kupec počuti kot kralj (ali kraljica) za volanom. Le še cena bi lahko bila denarnici Slovenca bolj primerna, sploh merjena v evrih na centimeter dolžine; ta je sicer 4,39 metra. Dobro, morebiti stane kak evro več, kot bi si želeli (natanko 33.000), toda zagotavljamo vam: vzljubili ga boste. Nič čudnega, ko pa prekipeva od moči, sistemska moč 2-litrskega bencinskega in električnega motorja pa je 184 konjev. Ali prevedeno: dovolj hitri boste za vse manevre prehitevanja, povprečna hitrost pa je lahko tudi občutno višja od uradno najvišje dovoljene. Da ste med vožnjo maksimalno razbremenjeni, poskrbi pametni tempomat, ki za desetico sam pospešuje, zavira in ohranja varnostno razdaljo.
Kako pogosto boste vozili v skladu s sloganom Prisluhnimo tišini, je odvisno od vas samih in predvsem moči pritiska stopalke za plin. V idealnih razmerah, predvsem v mestni vožnji, lahko na elektriko vozite tudi 75 odstotkov vsega časa, na avtocesti se ta odstotek približa številki 20. Povprečna poraba 5,7 litra bencina je tako glede na veliko čredo divjih konjev navdušujoča in jo bodo tudi zeleni sprejeli z odobravanjem. Precej manj odobravanja pa je na račun brezstopenjskega samodejnega menjalnika. Kljub temu da so ga od leta 2016, ko je C-HR prvič zapeljal na cesto, večkrat prenovili, se še vedno občasno zoprno zaganja in ni konkurenčen sodobnemu klasičnemu samodejnemu menjalniku. Toda kupec to pač vzame v račun in se temu hrumenju privadi. Kot se mora utesnjenosti za glavi potnikov na zadnji klopi in relativno majhnemu prtljažniku s 358 litri, ki pa postane precej bolj uporaben, ko zadnjo klop podremo. Vanj smo tako spravili dve gorski kolesi in še dve potovalki.
Ali Slovenci drugačnost sprejemamo odprtih rok? V primeru C-HR se odgovor glasi – ne! V sedmih mesecih letošnjega leta so jih prodali 160, tako da zaseda 62. mesto med vsemi modeli, v svojem razredu pa gleda v hrbet 14 tekmecem. Zasluži si biti višje. Brez strahu, bodite drugačni.
