Da se v Jadranskem morju dogajajo velike spremembe, že nekaj časa opozarjajo tako potapljači kot številni ribiči. Vodja umaških ribičev Danijel Kolec je dejal, da je spužva žveplenjača (Aplysina aerophoba) precej drugačna kot tiste, ki so jih bili vajeni nekoč. »Kisline je toliko, da morajo ljudje nositi rokavice, da ne pridejo v stik z mehurčki. Poleg tega smo izgubili ježe, solato in jadranskega bračiča, a se je zato znatno povečala populacija rakov,« je za portal Slobodna Dalmacija povedal Kolec.
Razlog tudi podnebne spremembe
Strokovnjaki spremembe opažajo že nekaj časa, razlog pa naj bi bil vdor tujerodnih vrst, ki zaradi svoje agresivnosti in strupenosti predstavljajo posebno grožnjo. Med drugim tudi ena najsmrtonosnejših, modropikasta morska flavta (Fistularia commersonii), ki sicer živi ob grebenih Indijskega oceana. Spada med sto najbolj invazivnih vrst v Sredozemskem morju. Poleg nje so tu še štirizobka, temni marmor in morski zmaj ali pajek. Ugledni hrvaški znanstvenik prof. dr. Jakov Dulčić, vodja laboratorija za ihtiologijo in priobalni ribolov Inštituta za oceanografijo in ribištvo v Splitu, navaja, da so v zadnjem popisu rib leta 2000 v Sredozemskem morju našteli 664 vrst, razvrščenih v 156 družin. A kot ocenjuje, se je v zadnjih 15 letih to število povečalo, tako da bi bilo lahko v njem okoli 772 vrst.
Vsega je kriv Sueški prekop
Dr. Dulčić meni, da je večina novih vrst prišla v Sredozemsko morje iz Rdečega morja preko Sueškega prekopa. Nekaj naj bi jih prišlo tudi iz Atlantskega oceana. »Sueški prekop in nato izgradnja Asuanskega jezu sta dejansko odprla pot za vdor tujih morskih vrst v Sredozemsko morje. Zaradi tako dramatičnega pospeševanja njihovega vdora pa tudi velikega ladijskega prometa je Sredozemsko morje postalo žarišče morskih bioinvazij,« pravi Dulčić. Odgovora na vprašanje, kdo je kriv za množične selitve, ni težko najti. Kriv je človek in njegova dejanja, ki so omogočila skoraj sto let gibanja morskih organizmov po prekopu v smeri naše regije.
Na podlagi študij in raziskovalnih podvigov so le v hrvaškem delu Jadranskega morja zaznali skupno 113 tujih, eksotičnih vrst. Ena najpomembnejših groženj v Sredozemlju in s tem tudi na Jadranu je že omenjena modropikasta morska flavta, izraziti plenilec, ki se hrani s številnimi gospodarsko pomembnimi vrstami rib. Zato je njen vpliv na prehranjevalno verigo zelo velik. »Obstaja tudi smrtno nevarna štirizobka, vrsta napihovalk, katere strup lahko paralizira človekove dihalne organe in povzroči takojšnjo smrt. Prav tako sta nevarna temni marmor in morski zmaj. Slednji predstavlja veliko grožnjo zlasti v vzhodnem delu Sredozemlja. Vendar so to vrsto že našli na Siciliji pa tudi v Jonskem morju, torej zelo blizu vhoda v Jadransko morje,« pojasnjuje Dulčić. Za imenom štirizobke se skriva znana riba fugu, na Japonskem izredno draga poslastica za ljudi z globokim žepom. Napihovalka skupaj z nekaterimi drugimi vrstami iz Rdečega morja danes predstavlja skoraj polovico ulova pri obalnem ribolovu na Cipru in v Turčiji.
Zaradi strupa nevarne ribe
Hrvaški ribiči so ribo fugu večkrat ujeli v mreže na območju srednjega in južnega Jadrana. Ta je tako nevarna za zdravje ljudi, da je njena uporaba za prehrano v državah Evropske unije prepovedana. »Ribe fugu so izrazit plenilec in pomembno vplivajo na prehranjevalno verigo v morskem ekosistemu. Prav tako se zdi, da je invazivni temni marmor prisoten že po vsem Jadranu, predvsem v južnem delu. V vzhodnem Sredozemlju je na primer zatrl avtohtono salpo v boju za hrano v prehranjevalni verigi, zato se je število salp močno zmanjšalo, prav tako so prisiljene živeti na večjih globinah kot prej,« razlaga Dulčić.
Tudi morski zmaji oziroma pajki so v Sredozemsko morje prišli iz Indijskega oceana skozi Sueški prekop. Prvič so jih opazili v Sredozemskem morju leta 1991 v izraelskih vodah, leta 2012 so jih ulovili v Libanonu, leta 2014 na Cipru, leta 2015 v Turčiji in Grčiji. Povzročajo številne težave. Dulčić navaja, da na srečo v Jadranu še ni najdb, so pa v bližini Tarantskega zaliva in v Jonskem morju, blizu otokov Kefalonija in Krf.
Ključno vprašanje je, kaj nas čaka, kakšna prihodnost se nam obeta. Pričakuje se, da bo sredozemsko podnebje toplejše in bolj suho in se bo zaradi ekstremne vročine in suše skozi leta spreminjalo. Trend segrevanja, ki ga doživlja Sredozemlje, pa vpliva tudi na razširjenost njegovih avtohtonih vrst.