Malo je športnikov, ki si že v času svoje aktivne kariere zaslužijo naziv legende, a Valentino Rossi je zagotovo eden takšnih. Čeprav so od njegove zadnje zmage v elitnem motociklističnem razredu motoGP to poletje minila že štiri leta, od zadnjega naslova svetovnega prvaka pa jih bo letos 12, je zaradi svoje karizme in neponovljive, več kot dve desetletji dolge kariere samo med elito za marsikoga še vedno glavni razlog, da sploh spremlja dirke motoGP. Armade navijačev mu sledijo na dirkališča po vsem svetu, na ulicah mest po celotni zemeljski obli, v kioskih z različnimi spominki ali pa na zadnjih policah avtomobilov pa ni težko vsaj vsake toliko časa opaziti kakšne »njegove« kape. Ali pač česa podobnega z njegovo značilno z rumeno zapisano številko 46 in/ali s črkami različnih barv napisanim vzdevkom The Doctor.
Da, Rossi je v svoji dolgoletni karieri ustvaril bazo navijačev, ki se lahko primerja s kakšno precej velikega nogometnega kluba, in ob vsem tem je bilo kar nekaj nepredstavljivega, pa čeprav neizogibnega, da se bo nekoč vse skupaj končalo. A zdaj je jasno, da se bo že po tej sezoni. »Odločil sem se, da bom po koncu te sezone končal kariero. Bila je dolga in lepa pot, dobro sem se zabaval,« je po letošnjem poletnem premoru pred nadaljevanjem sezone v Spielbergu v Avstriji sporočil Valentino Rossi in s tem napovedal konec ene najveličastnejših karier v zgodovini motociklizma.
Dirkanje ima v krvi
Če bi želeli našteti vse dosežke enega največjih vseh časov, bi hitro zmanjkalo prostora, zato se ozrimo le po najbolj izstopajočih. Ko bo zaključil sezono, jih bo za njim skupno 26 v svetovnem prvenstvu, od tega 22 v elitnem razredu, ki se je v prvih dveh letih imenoval še razred do 500 ccm. Iz tega ima, iz sezone 2001, Rossi tudi svoj prvi naslov svetovnega prvaka med elito, kar je dosežek, ki ga je nato v razredu motoGP ponovil še šestkrat (2002, 2003, 2004, 2005, 2008 in 2009), upoštevajoč šibkejše razrede pa je bil prvak skupno devetkrat. V elitnem razredu je ob tem rekorder po številu zmag (89), uvrstitev na stopničke (199), zaporednih uvrstitev na stopničke tako skupno (23) kot v eni sezoni (16), skupnem številu sezon z uvrstitvijo na stopničke (21), začetih dirkah (365), končanih dirkah med dobitniki točk (320)… »Žal mi je, da ne morem nadaljevati. Želel bi si, da bi lahko dirkal še 20, 25 sezon, a ne bo šlo,« je ob pogledu na vse omenjene številke povedal Rossi.
Po dveh sezonah v razredu do 125 ccm (prvič je nastopil leta 1996 v Maleziji in prvič zmagal istega leta na Češkem) in dveh do 250 ccm se je Rossi med elito prvič sicer znašel leta 2000, v njej takoj dosegel dve zmagi (prvo v Silverstonu) in bil v skupnem seštevku drugi, prvi naslov svetovnega prvaka pa ob kar enajstih zmagah osvojil leto kasneje. Med njegovo sploh prvo in zadnjo zmago, junija 2017 na Nizozemskem, je tako minilo 20 let in 311 dni, med prvo in zadnjo v elitnem razredu pa 16 let in 351 dni – oba dosežka sta rekordna. A še preden se je Rossi podal v svet motociklizma, je rad nastopal tudi na drugačnih dirkah, predvsem je bil uspešen v karitngu, med kariero pa je preizkusil tudi dirkalnike za reli in bolid formule 1 – vse to dokazuje, da ima dirkanje v krvi, zato ne čudi, da je ob slovesu od motociklizma napovedal, da to ni tudi konec njegovih dirkaških udejstvovanj: »Dirkanje naravnost obožujem, zato bom v naslednjih letih verjetno presedlal na vozila na štirih kolesih. Še bom dirkal, četudi ne na tako visoki ravni.«
Na ravni Jordana, Alija, Senne…
Kot že omenjeno, Rossija že dolgo spremlja vzdevek The Doctor, ki ga, s posebnim logotipom, ki ga uzremo na nalepkah, majicah, šalih, zastavah ali kapah, pa tudi na njegovem kombinezonu, tudi dobro trži. O nastanku tega vzdevka pa sta dve teoriji. Po prvi naj bi ga dobil, ker je diplomiral na fakulteti, po drugi pa zato, ker doktor v Italiji označuje nekoga, ki ga vsi spoštujejo. Zanimiva je tudi zgodba okoli številke 46, ki ga spremlja že vso kariero. Zanjo se je odločil, ker je njegov oče do treh zmag v razredu do 250 ccm leta 1979, ko se je Valentino rodil, prišel s to številko. In čeprav svetovnemu prvaku pripada številka 1, jo je Rossi v letih, ko je bil svetovni prvak, nosil le na ramenih dirkaškega kombinezona.
Ob najavi slovesa so se Rossiju nemudoma poklonili tudi mnogi nekdanji in sedanji tekmeci, tudi tisti, s katerimi ni bil v najboljših odnosih. »Nikoli se nisva pretvarjala, da se imava rada, a na stezi sva vseeno spisala lepo zgodbo,« je denimo zapisal eden prvih Rossijevih rivalov, rojak Max Biaggi, Španec Jorge Lorenzo pa je ob fotografiji, na kateri sta ob njem in Rossiju še Dani Pedrosa in Casey Stoner, najbolje pojasnil Rossijev vpliv na priljubljenost motoGP: »Konec ere. Morda smo bili na stezi vsi štirje približno enako hitri, v smislu karizme in vpliva pa je Rossi na ravni Michaela Jordana, Tigerja Woodsa, Muhammada Alija ali Ayrtona Senne. Uživaj v naslednjem poglavju, legenda!«