Vsako življenje je seveda neprecenljivo in končati ga na cesti je nekaj, česar si civilizirana družba ne bi smela dovoljevati in tega tolerirati. Varnost v cestnem prometu pa postaja prioriteta številnih organizacij.
70 življenj na dan vzamejo ceste v Evropski uniji, huje poškodovanih je dnevno 370. Je pa res, da se je število umrlih med letoma 2010 in 2020 zmanjšalo za 37 odstotkov. Lani je umrlo 4000 ljudi manj kot leto poprej.
Ne strošek, ampak investicija
1,87 mio. € je ocena vsake smrtne žrtve v prometu, huje telesno poškodovanih pa 243.100 evrov, kar je velik družbeni problem.
20 ljudi na milijon prebivalcev umre na norveških cestah, kjer so se najbolj približali viziji nič. Največ umrlih je na romunskih cestah, in sicer 96 na milijon prebivalcev. Lansko povprečje v EU je bilo 42 mrtvih.
Poleg nepredstavljivega trpljenja bližnjih je škoda ocenjena na 50 milijard evrov na leto. Če prištejemo še nesreče s hudimi poškodbami, se strošek dvigne na 100 milijard. To pomeni približno od 2 do 3 odstotke bruto družbenega proizvoda, kar velja tudi za našo državo. Podatek, ki lahko združi tako tiste, ki razumemo tragiko na osebni ravni posameznika ali bližnjih, kot tiste, ki tragiko razumejo skozi ekonomske in finančne kazalce.
Robert Štaba, predsednik Zavoda varna pot: »Astronomske številke nas opozarjajo, da umrli in hudo poškodovani v nesrečah nimajo uničujočega učinka zgolj za žrtve in njihove družine, temveč družbo ogromno stanejo. To je tudi močan argument, da lahko rečemo, da investicije v prometno varnost niso strošek, temveč način, kako prihranimo denar. Vsak evro, ki ga vložimo, se večkratno povrne, če pa v infrastrukturo ne investiramo, se negativni učinki hitro pokažejo.«
Letno 1,3 milijona mrtvih
8000–15.000 € je v Sloveniji odškodnina za umrlega v prometni nesreči za posameznega člana ožje družine. Seveda pa izguba ljubljene osebe nikoli ne more biti poplačana z denarjem.
1,3 mio. ljudi vsako leto v svetu umre v prometnih nesrečah, izguba življenja v prometni nesreči pa je najpogostejši vzrok smrti v starostni populaciji od 5 do 29 let. Do leta 2030 bodo prometne nesreče postale sedmi najpogostejši ubijalec.
93 % vseh smrtnih žrtev v svetu se zgodi na cestah držav z nizkimi ali srednje visokimi dohodki, pa čeprav se na njihovih cestah vozi le 60 odstotkov vseh vozil.
