Kot so na Geodetski upravi RS ugotovili v poročilu o slovenskem trgu nepremičnin za leto 2020, je to leto zaznamovala epidemija covida-19. Število realiziranih transakcij s stanovanjskimi nepremičninami se je v primerjavi z letom 2019 zmanjšalo za 17 odstotkov, število transakcij s poslovnimi nepremičninami je upadlo za 30 odstotkov.
»Zmanjšanje števila transakcij s stanovanjskimi nepremičninami je bilo skoraj izključno posledica omejevalnih ukrepov države za zajezitev epidemije, ki so večino časa omejevali tudi normalno poslovanje z nepremičninami. Povpraševanje po stanovanjskih nepremičninah se v času epidemije namreč ni zmanjšalo,« so zapisali v geodetski upravi.
Večji padec števila transakcij s poslovnimi nepremičninami pa po njihovih navedbah kaže, da se je zaradi negotovosti poslovnih subjektov glede gospodarskih posledic epidemije zmanjšalo povpraševanje po poslovnih nepremičninah.
Skupno število transakcij kmetijskih in gozdnih zemljišč je lani upadlo za 12 odstotkov. Število transakcij z zazidljivimi zemljišči se je v primerjavi s predlanskim letom kljub epidemiji povečalo, in sicer za štiri odstotke. »To je predvsem posledica vse večjega povpraševanja po zemljiščih za gradnjo družinskih hiš, ki se tako kot tudi povpraševanje po stanovanjskih hišah zaradi visokih cen stanovanj v večjih mestih vse bolj seli na obrobje ali v okolico večjih mest,« so pojasnili.
Veliko povpraševanje kljub epidemiji
Kot so ugotovili, na povpraševanje in ponudbo stanovanjskih nepremičnin in zemljišč za njihovo gradnjo epidemija ni imela večjega vpliva. Povpraševanje po stanovanjskih nepremičninah in zemljiščih za njihovo gradnjo je ostalo veliko, ponudba pa z novogradnjami še vedno zaostaja za povpraševanjem, so opozorili.
Tako v urbanih središčih in na turistično zanimivih območjih povpraševanje precej presega ponudbo in cene nepremičnin rastejo. »Veliko povpraševanje po stanovanjskih nepremičninah kljub visokim cenam vzdržujejo predvsem zgodovinsko nizke obrestne mere in veliki prihranki prebivalstva. Nizke obrestne mere spodbujajo tako nakupe nepremičnin za lastno uporabo kot naložbene nakupe in investicije v gradnjo novih stanovanj za tržno prodajo,« so pokomentirali stanje.
Cene stanovanjskih nepremičnin in zemljišč za njihovo gradnjo so bile lani višje za tri do štiri odstotke. Cene so bile višje praktično povsod po državi, verjetno pa so zaradi epidemije zrasle nekoliko manj, kot bi sicer.
Rast cen stanovanjskih nepremičnin se je nadaljevala tudi v prvem četrtletju letošnjega leta. »Poleg omejene ponudbe novih stanovanj na rast cen stanovanjskih nepremičnin vse bolj ustvarja pritisk občutna rast cen gradbenega materiala, ki je predvsem posledica globalnega zviševanja cen transporta in surovin zaradi pandemije,« so poudarili.
Razlike v cenah nepremičnin po Sloveniji so velike in se zaradi razlik v rasti cen po obratu cen leta 2015 še povečujejo. Najvišje so cene nepremičnin v Ljubljani, gorenjskih in obalnih turističnih krajih (Kranjska Gora, Bled, Portorož, Piran), v okolici Ljubljane (Lavrica, Škofljica, Brezovica, Grosuplje, Domžale, Trzin, Mengeš, Medvode) in v Kranju.
»Na teh območjih so praviloma cene nepremičnin v zadnjih petih letih tudi najbolj zrasle, z izjemo obalnega območja, kjer sicer še vedno visoka rast cen ni bila med najvišjimi, tako da so cene stanovanjskih nepremičnin v Kranjski Gori in na Bledu v zadnjem času že presegle cene v obalnih krajih,« so izpostavili. sta
