»Hörberg ali Herberch, kot se je grad nekoč imenoval, sodi med najpomembnejše objekte romanske arhitekture na Slovenskem. Začetki gradu, ki velja za najbolj grajskega med gradovi na Slovenskem, segajo v 12. stoletje. V zadnjih 30 letih je grad v celoti prenovljen in v njem imamo kulturno, promocijsko, izobraževalno, družabno in turistično ponudbo Kozjanskega parka,« pripoveduje Mojca Valenčak iz Kozjanskega parka med vodenjem po gradu.
Grad veliko zanimivega in poučnega ponuja obiskovalcem na ogled; med drugim posebno lepo postavljeno spominsko sobo svete Eme, nekdanje lastnice ozemlja, na katerem stoji, v najstarejšem delu stalno slikarsko razstavo Franceta Slane, mojstrovine nekdanjih kozjanskih gozdnih steklarn – glažut, grajsko kuhinjo z odprtim ognjiščem, temačno ječo, v nekdanjih grajskih kaščah in na podstrešju, kjer pozoren obiskovalec opazi čisto majhne netopirje, se predstavijo slovenski in tuji umetniki ter fotografi.
Ohranjajo stare sorte jablan
Najbolj zabavna in napeta dogodivščina za vso družino je lov na zaklad. Začne se s pripovedjo, da je pred davnimi časi v gradu živel plemenit, pameten in sila pogumen vitez, pa tudi grofična, ki je nekega dne zbolela. Bolezen so ji z urokom zakuhale čarovnice iz Olimja pri Podčetrtku. A na srečo obstaja zdravilo, ki je lepo, okusno, dostopno revnim in bogatim, kar je vitezu zaupal modri starček, ki je živel v bližnji kapelici.
Svetoval mu je, naj se poda na pot s pomočniki in poišče zdravilo. Ti pomočniki so najmlajši in manj mladi obiskovalci gradu, ki nato v grajskih prostorih in na dvorišču iščejo zdravilo… To je sočno jabolko, najbolj pristen in znan sadež Kozjanskega parka.
»Morda od tu reklo, da eno jabolko na dan odžene zdravnika stran? Si pa v našem parku prizadevamo ohraniti travniške sadovnjake, saj so pomemben življenjski prostor za številne vrste živali in rastlin. V sadovnjakih smo ohranili stare tradicionalne in avtohtone sorte jabolk, med drugim carjevič, bobovec, krivopecelj, še iz časov Marije Terezije, ki je vpeljala zasajanje sadnega drevja ob cestah, zlasti jablan, da bi popotniki imeli dovolj hrane,« pripoveduje Mojca Valenčak. V gradu imajo tudi razstavo Hermana Lisjaka, ki še posebej razveseljuje otroke. Najprej jim pove, da je zemlja nastala pred 4,6 milijarde let, nato jih vodi po razstavi, ki je zasnovana interaktivno in z didaktičnimi nalogami, zvokom, filmi in igrami.
Prenočevanje v zavetju starodavnih zidov
Grad Podsreda si je letos ogledalo nekaj več kot 3300 obiskovalcev, največ iz Slovenije, Kozjanski park pa več kot 4100. »V času pred korono smo jih imeli veliko več, predlani v gradu skoraj 13.200 , v Kozjanskem parku pa 35.470,« pove Valerija Slemenšek, naravovarstvena svetnica v Kozjanskem parku. Grad Podsreda postaja v zadnjih letih vse bolj imeniten kraj za poroke, kamor se mnogi pripeljejo kar s kočijo, obiskovalci pa lahko v zavetju starodavnih zidov celo prenočijo v sodobno opremljenih sobah in apartmajih.
»Največ je tistih, ki si eno- ali dvodnevno bivanje v gradu privoščijo za rojstni dan in obletnico poroke,« pove Mojca Valenčak. Okolica gradu oziroma Kozjanski park je velik izziv za pohodnike, saj je več različno dolgih označenih in urejenih poti. Med najbolj obleganimi je krožna grajska pot v osrčju Kozjanskega parka.
»Pot, ki je dolga 2,5 kilometra, je označena z informacijskimi tablami in zato pohodniki lahko raziskujejo izjemno biotsko pestrost in bogato kulturno dediščino,« na pot vabi Mojca Valenčak. Še zlasti živahno je v teh poletnih dneh na grajskem dvorišču, kjer odmeva glasba, saj POTEKA tradicionalno Glasbeno poletje.