Led je prebit, prvi olimpijski nastop je za Kristjanom Čehom, ki je v finalu meta diska z rezultatom 66,37 metra osvojil peto mesto. Ni sicer vzel kolajne, ki jo je marsikdo pričakoval in že videl okrog vratu 22-letnika iz Podvincev. A spet se je potrdilo, da na največjo tekmo štiriletnega obdobja ne moremo kar projicirati rezultatov iz preteklega obdobja, niti ne iz kvalifikacij.
Obe kategoriji sta slovenskemu rekorderju napovedovali žlahtno kovino, saj je imel drugi izid na svetu in tretjega v petkovih kvalifikacijah. Toda odločalo je bistveno več kot to. Tudi izkušnje, ki so jih unovčili vsi pred njim, vsi so bili starejši. Zmaga, kar dvojna, je šla na Švedsko. Daniel Stahl (68,90 m) in Simon Pettersson (67,39 m) sta jo priborila Skandinavcem. Bron je šel v Avstrijo, osvojil ga je Lukas Weisshaidinger (67,07 m). Vsem trem je ta trofeja še manjkala. Le za pet centimetrov je stopničke v zadnji seriji zgrešil Avstralec Matthew Denny.
Med elitno osmerico vstopil sproščen
»Nisem razočaran, peto mesto je vrhunski rezultat. Sem še zelo mlad, star komaj 22 let, kar je zelo malo za metalca. Pred mano so bili starejši tekmeci, predvsem za Avstrijca mislim, da so ga rešile izkušnje. Smo pa vsi v finalu vrgli precej dlje kot v kvalifikacijah, kar pomeni, da smo se dobro pripravili,« je povedal z naskokom najmlajši finalist Kristjan Čeh. Za njim je turbulentno tekmovanje, ki bi se morda še boljše končalo, če bi se v tej maniri začelo. V prvi seriji je – po oceni s tribune – orodje letelo 66 metrov, vendar žal s prestopom. V drugi je v krogu opravil bolje, vendar bil krajši. Z 62,95 metra je med dvanajsterico zasedel osmo mesto, ki mu je omogočalo še dodatne tri mete. A zanje je trepetal kot šiba na vodi, saj je bil po skromni tretji seriji odvisen od Chada Wrighta, ki pa se ne njegovo srečo ni izkazal in je bil 39 centimetrov prekratek.
»Bil sem precej zakrčen in nato zelo živčen, ko bi me Jamajčan lahko prehitel. Rezultat res ni bil dober, to ni neka daljava. Ampak potem sem dobil nove priložnosti in sem se sprostil. Rekel sem si, imaš še tri mete, med osem si, nimaš več kaj izgubiti. Dal sem vse od sebe, pokazal sem, kar znam, in s tem moram biti zadovoljen. Disk je poletel čez 66 metrov, kar je konstanta, ki jo držim skozi vse leto,« je v zaodrju olimpijskega stadiona v japonski prestolnici razlagal naš mladi junak. V četrti seriji je dal v prestavo višje, se dvignil nad 66 metrov, v peti še malce popravil svoj dosežek, a za preboj na oder za zmagovalce ni bilo dovolj. No, v peti seriji je imel bron za nekaj trenutkov v rokah, vendar mu ga je še v isti sapi speljal Pettersson.
Bron je spolzel skozi prste
»Upal sem, da bo moj dosežek zadostoval. Sem pa tudi vedel, da ni nujno, ker so se vsi pripravljali na olimpijske igre. Celo leto so imeli, vsi so dali vse od sebe,« je obžaloval ptujski dvometraš, ki pa je vedel, da je odličje dosegljivo. »Tega sem bil sposoben. Občutek sem imel, da bi disk lahko letel dlje, vendar se to ni zgodilo.« Že lep čas po tekmi so mu razveljavili najdaljšo znamko (66,52 m), toda v rezervi je imel še dve (66,37 m in 66,05 m), ki sta ga z lahkoto obdržali v peterici. Litovec Andrius Gudzius na šestem mestu je zmogel zgolj 64,11 metra. Na koncu je Slovenca od kolajne ločilo kar zajetnih 70 centimetrov. »Zadovoljen sem s formo na Japonskem. Stopnjeval sem jo, tukaj sem imel zelo dobre treninge. Mogoče sem upal na več, ampak na koncu koncev moraš v finalu pokazati pravo tehniko in rezultat,« je pogledal resnici v oči. In kaj vidi, ko pogleda v prihodnost? »Najprej si bom vzel teden dni čistega premora. Potem bom začel spet trenirati, ker imam letos še dve tekmi diamantne lige in nekaj mitingov. Sezono bom zaključil 14. septembra, oktobra pa se bom začel pripravljati na olimpijske igre v Parizu leta 2024,« je sklenil Kristjan Čeh.