Tečaj hrvaške kune je praviloma najstabilnejši v poletnih mesecih, ko je povpraševanje po hrvaškem denarju zaradi turizma tudi največje. Zato je nekega slovenskega turista še toliko bolj razjezilo, ko je v menjalnici v Novalji na otoku Pag za 100 evrov dobil le 607 kun (nekaj manj kot 81 evrov). Pri svojem stališču, da so v menjalnicah tatovi, ki goljufajo turiste, je ostal tudi potem, ko mu je menjalnica vrnila denar, je danes poročal Jutarnji list.
O podobnih primerih so v preteklih dneh pisali tudi drugi hrvaški mediji. Navajali so primere, da so se turisti na različnih koncih hrvaške obale pritoževali, da so za 100 evrov dobili okoli 600 kun namesto približno 750, kolikor bi jih morali po uradnem tečaju.
Tistim, ki niso zadovoljni, bodo denar vrnili
Lastniki menjalnic trdijo, da pri tem ni nič nezakonitega in da je samostojno oblikovanje tečajev podobno, kot je to pri ponujanju drugega blaga in storitev na trgu. Kot dodajajo, je edini pogoj, da menjalniški tečaj objavijo na vidnem mestu.
»Auro Domus svoje tečaje oblikuje v skladu s hrvaškimi in mednarodnimi predpisi za delovanje menjalnic. Ljudje, ki veliko potujejo, se zavedajo, da so v nekaterih državah razlike med tečajem tudi do 30 odstotkov, posebej ko gre za menjalnice, ki so na obljudenih krajih z visokimi stroški najemnine,« je za Jutarnji list izjavil direktor oglaševanja v Auro Domusu Davor Žic. V družbi Auro Domus, ki ima največjo verigo poslovalnic za odkup zlata, ATM bankomatov in menjalnic na Hrvaškem, ob tem zagotavljajo, da bodo tistim, ki z menjavo niso zadovoljni, denar vrnili.
V hrvaški centralni banki (HNB) trditvam lastnikov menjalnic pritrjujejo in pojasnjujejo, da se tečaj kune do drugih valut svobodno oblikuje na podlagi ponudbe in povpraševanja. V skladu s tem banke in pooblaščene menjalnice lahko določajo tečaj glede na svojo poslovno politiko, pravijo v HNB.
Kaj svetujejo slovenske banke
Na Združenju bank Slovenije pravijo, da pojasnilom hrvaške centralne banke ni moč kaj dodati. Turistom svetujejo, da se še pred menjavo valute na menjalnem mestu seznanijo s tečajno listo in višino provizije. Ena izmed možnosti je tudi, kot dodajajo, da višino gotovine, ki jo potrebujemo za dopust, kupimo že v Sloveniji Ker pa so občani v primeru, da s seboj nosijo večje gotovinske zneske, lahko izpostavljeni tveganjem kraje, je po njihovem smiselno, da pri plačevanju uporabljajo tudi kartice.
Na Delavski hranilnici se strinjajo, da je menjava valute v menjalnicah zgolj ena izmed možnosti. Strankam svetujejo, da menjavo valute opravijo že v Sloveniji, za plačevanje storitev uporabljajo bančne kartice, pri dvigih gotovine na bankomatih pa naj vedno izberejo dvig v lokalni valuti, brez konverzije. V kolikor se odločijo za menjavo v menjalnicah, priporočajo, da pred menjavo nujno preverijo objavljeni tečaj.
V UniCredit Bank pojasnjujejo, da pri dvigu gotovine brez konverzije bankomat za pretvorbo v evre uporabi menjalni tečaj kartične mreže, ki je praviloma najugodnejši. Pri dvigih gotovine s konverzijo pa banka, ki je lastnica bankomata, dvignjeni znesek pretvori v evre po svojem menjalnem tečaju. Tečaji se med bankami razlikujejo, v primerjavi s tečaji kartične mreže pa so slednji manj ugodni, pravijo.
