“Tokio zapuščam z mešanimi občutki”

To je bila olimpijska premiera za Katjo Fain, našo najboljšo plavalko, ki bo čez mesec dni izstopila iz najstniških let. Kot edina Slovenka je plavala v treh disciplinah, a ker niti v eni ni popravila osebnega rekorda, zgovorna in neposredna Mariborčanka ni skrivala, da je pričakovala več. Niti ne kakšnih odmevnih rezultatov, za to je še prezgodaj, se zaveda, sprva bi se rada le približala najboljšim na tem planetu.

V uvodni disciplini za olimpijsko ogrevanje in tipanje tekmovalnega vzdušja je osvojila 15. mesto (400 m mešano, čas 4:44,66), v svoji paradni 30. mesto (1500 m prosto, čas 16:35,92) z več kot 15 sekund slabšim izidom od svojega najboljšega, na skoraj pol krajši razdalji pa je s 26. mestom (800 m prosto, 8:41,13) za sekundo in pol zgrešila osebni mejnik. Zadnji nastop je opravila včeraj in iz bazena skočila pred naš mikrofon. »Želela sem si boljšega rezultata, osebni rekord imam 8:39, torej hitreje od tega. Bil je boljši nastop kot na 1500 metrov prosto, a to me ne zadovolji,« je do sebe stroga mlada plavalka Branika.

In kje so razlogi, da na Japonskem ni izpolnila, kar si je zadala? »Zdi se mi, da sem sposobna več, da sem bolje pripravljena. Ta pritisk, mentalna pripravljenost ni takšna, kot bi morala biti za tako veliko tekmo. Tu so zelo prisotni živci, to je zelo drugačna tekma od vseh drugih, to je tekma vseh tekem. Še naprej bom delala za to, da bom na naslednjih olimpijskih igrah boljše pripravljena. In da bo vse skupaj šlo lažje, da bom šla v Pariz močnejša.«

Ja, definitivno. V dveh disciplinah sem se zelo približala osebnemu rekordu, ampak v bistvu nisem prišla ciljat na kakšen finale, ker moji rezultati še niso tam. Vse skupaj je dobra lekcija za naprej.

Olimpijske igre so pač vrh, ki ga želi vsak tekmovalec osvojiti. Veliko sem se naučila, vem, da sem že zdaj močnejša, ker sem vse to prestala in imam izkušnjo.

To je posledica finalov v zgodnjih jutranjih urah. V finalu vsi, tudi najboljši, dajo od sebe vse, želijo plavati svetovne rekorde, ampak se telo težje zbudi v teh urah, ker vseeno spiš vso noč in ne gre. Dobro bi bilo, da bi to spremenili, da se program tekmovanja ne bi toliko podrejal prenosom ameriških televizij. Vemo pa, da bo v plavanju še nekaj zelo dobrih rezultatov, ni še vsega konec.

Definitivno se mi zdi odlična Ariarne Titmus, da je toliko napredovala, da je neulovljivo Katie Ledecky ulovila in da plava zelo blizu svetovnih rekordov. Tudi Američanka zdaj ve, da ima konkurenco, pa tudi druge punce napredujemo. Vem, da se bo vrnila močnejša, še vedno je pri 24 letih zelo mlada, niti približno ne sodi v starejšo generacijo, zato bo še zelo zanimivo.

To dodatno leto je dalo možnost nam mlajšim, zelo sem hvaležna za to. Ko se razvijaš, tak čas veliko pomeni. Imeli smo zaprte bazene in sem vesela prestavitve, pa tudi, da smo sploh imeli možnost nastopati, je zelo lepo, kljub virusu. Res sem upala, da iger ne bi dokončno odpovedali, ker bi bilo kar dolgo še tri leta čakati do Pariza. Zdaj bo lepo šlo vse naprej.

Najprej bo malo počitka, ker naša sezona traja, že odkar so nam odprli bazene, od lani aprila, maja. To je skupno že več kot eno leto trdih treningov. Potem pa se bom začela pripravljati na novo sezono, na evropsko in svetovno prvenstvo v kratkih bazenih, že dolgo nismo v njih imeli močne tekme. Se že zelo veselim.

Z mešanimi občutki zapuščam olimpijske igre. Vem, da so moje prve, treba je nabirati izkušnje na velikih tekmovanjih, ampak bi si želela boljših rezultatov kot popotnico za nadaljnjo kariero.