Srečanje so pripravili, ker so letos v času prve faze razvoja oljčnih plodov na vseh treh območjih pridelave oljk v Sloveniji - v slovenski Istri, Vipavski dolini in Goriških Brdih - zaznali intenzivnejše trebljenje oziroma odpadanje plodičev. V slovenski Istri je najbolj prizadet obalni del. Zanimivo pri letošnjem pojavu je, da so najbolj prizadete najboljše lege, so sporočili po posvetu.
Delež škode je od oljčnika do oljčnika po njihovih navedbah različen, manj izrazit je denimo v Padni, ni pa opaznih razlik med oljčniki, ki delujejo po principu ekološke oziroma integrirane pridelave. Do večjega izpada po opažanjih KGZ Nova Gorica prihaja predvsem v oljčnikih, ki so v lanski, na splošno bogati sezoni, bujno obrodili. So pa razlike med sortami oljk. Še posebej na udaru so toskanske sorte - Leccino in Pendolino sta ponekod popolnoma brez pridelka.
Vzroke za to v KGZ Nova Gorica pripisujejo abiotskim dejavnikom, zlasti temperaturi zraka, tal in količini padavin. Za oljke je pomembno tudi, da je drevo v zimskem času izpostavljeno nizkim temperaturam. Kot so povzeli, je bila letos spomladi pozeba, v fazi cvetenja pa so bile temperature zelo visoke, tudi nad 30 stopinj Celzija. Tako lanska jesen kot letošnja zima sta bili zelo deževni, temperature pa so bile takrat precej visoke.
Podobno so ugotovili na inštitutu za oljkarstvo. Po njihovi oceni je bil problematičen predvsem izrazit mraz v začetku aprila v času cvetenja. Letošnji pojav so tako pripisali temperaturnemu stresu v času razvoja cvetnih brstov in oplodnji, med raziskavo pa so izločili stres zaradi suše. Čeprav so v njihovem laboratoriju ugotovili, da so bili lanski plodovi, ki so bili obrani pozno, plesnivi in gnili, so v KGZ Nova Gorica na podlagi analiz, literature in posvetovanj ugotovili, da vzrokov za odpadanje oljk ne morejo pripisati patogenim organizmom, kot so glive in žuželke.
Tako so se udeleženci srečanja poenotili, da so vzroki predčasnega odpadanja plodičev vremenski pogoji, in sicer mila zima z relativno visokimi temperaturami v februarju in marcu, spomladanska pozeba v aprilu, izjemno deževen in hladen maj v času razvoja cvetnih brstov ter temperaturni stres pri prehodu iz dlje časa trajajočega hladnega vremena v vročinski val. Med spremljajočimi dejavniki so izpostavili povečan napad škodljivih organizmov zaradi ugodnih vremenskih pogojev in slabšo kondicijo dreves, kar je posledica klimatskih razmer predhodnih let.
Med pridelovalci so naredili anketo. Iz odgovorov 260 oljkarjev so ugotovili, da je pojav poleg v slovenski Istri, Vipavski dolini in Goriških Brdih navzoč tudi na Krasu. Večina je odpadanje plodov pripisala visokim temperaturam, prizadete pa so praktično vse sorte brez izjem. Več kot 70 odstotkov anketiranih je ocenilo, da bo njihov letošnji pridelek slab, več kot 55 odstotkov vprašanih pa bo imelo letos 50-odstotni izpad pridelka. Pojav je prizadel vse sorte, različno pa glede na mikrolokacijo.
Udeleženci dogodka so opozorili, da težav odpadanja plodov ne zaznavajo le pri oljkah, ampak tudi drugih sadnih vrstah, kot sta kaki in žižola. Oljkarjem so priporočili, naj kljub majhnemu pridelku nadaljujejo z vsemi tehnološkimi ukrepi, pozorni naj bodo na varstvo pred oljčno muho. V avgustu in prvi polovici septembra priporočajo poletno rez bohotivk, potem pa škropljenje z bakrovimi pripravki.