Domoljubje – po koliko in za koga

Voda je imela, takole po občutku, kraljevskih 23 stopinj. Ni bila ne pretopla ne premrzla. Nad mano se je pel Pršivec, malo dlje je obzorje zapenjal Vogar, še dlje, na drugi strani, je bilo slutiti Lisec in Črno prst za njim. Nebo se je temnilo in svetlilo, vmes so žarki svetlobe, »božja luč« po domače, skrbeli za edinstvene efekte na jezeru. Če lahko raju pripišemo kakšen toponim, sem pomislila lebdeč na gladini, potem je to Bohinjsko jezero. In ja, Slovenija tudi.