Pred nastopom Primoža Rogliča na kronometru me je bilo malo strah. Glede na vse, kar se mu je dogajalo v zadnjem času, nisem točno vedel, kaj mu bo uspelo narediti. Želel sem, da se mu končno izide in da bo lahko pokazal, česa je sposoben. Po desetih kilometrih je bilo jasno, da se stvari odvijajo v pravo smer. Ko je zdrav in osredotočen, je neverjetno nevaren. Njegov siloviti začetek me je nekoliko presenetil in za trenutek sem pomislil, da je bilo vse skupaj morda prehitro. Po drugi strani pa sem si dopovedoval, da je preveč izkušen za tako začetniško napako. Verjel sem, da če je že na začetku tako hiter, bo ritem do konca le še vzdrževal oziroma celo stopnjeval. Pokazalo se je, da je res vrhunski kolesar in da ima v sebi občutek, kdaj na kakšen način kolesariti. Zasluge gredo tudi Andreju Hauptmanu, ki ga je odlično vodil.
Kronometer v kolesarstvu velja za uro resnice. Na njem enostavno ni skrivalnic. Ne moreš se za nikomer skriti in nikjer počivati. V kronometru se točno vidi, kdo je...
