Kljub hudemu padcu na dirki po Franciji, zaradi katerega je moral odstopiti, in težavah na cestni dirki je bil selektor slovenske reprezentance Andrej Hauptman pred posamičnim kronometrom jasen: »Primož Roglič je pripravljen in je v vlogi favorita.«
Pogumna napoved, ki pa se je izkazala za preroško, Hauptman pa je še enkrat več pokazal svoje sposobnosti in znanje glede ocene kolesarjev. »Čim hitreje po klancu navzdol, nekako skozi ovinke in nato kar se da hitro po klancu navzgor,« je svojo taktiko za nastop pred kronometrom opisal Primož Roglič. Slišalo se je zelo enostavno, celo preveč. A izjemni Roglič je svojo taktiko izpeljal do potankosti, vse skupaj je izgledalo skoraj tako enostavno, kot je opisal sam z besedami.
31-letni slovenski super šampion je na izjemno zahtevnem (44,2 kilometrov dolgem) kronometru enostavno »letel« po cesti od starta do cilja. Na vseh vmesnih časih se je ob njegovem imenu izpisal zeleni čas, kar je pomenilo, da je bil na poti do cilja najhitrejši med vsemi.
Ciljno črto je Rogla prečkal s prednostjo več kot minute pred takrat vodilnim Nizozemcem Tomom Dumoulinom. Roglič je lahko le še čakal na prihod kolesarjev, ki so bili na progi za njim in so zaostajali eden za drugim. Ko je cilj prečkal še Filippo Ganna, je postalo jasno. Primož Roglič je novi olimpijski prvak v kronometru in spisana je nova slovenska olimpijska pravljica. »Sem povsem brez besed. Kako hitro se vse spremeni v kolesarstvu, le če v to verjameš. Sem izjemno ponosen na to, kar mi je uspelo,« je bila prva izjava novega olimpijskega prvaka.
Roglič je bil danes povsem razred zase. Na kronometru majhnih razlik, se je odlepil od tekmecev, saj je prvega zasledovalca Nizozemca Domoulina prehitel za minuto in sekundo. Preostali kolesarji so bili zelo izenačeni, saj so o bronasti medalji odločale stotinke. Avstralec Rohan Dennis in Švicar Stefan Küng sta za Slovencem zaostala minuto in štiri sekunde, stotinke pa so se obrnile na stran Avstralca. Tudi peti Ganna je brez medalje ostal z zgolj sekundo zaostanka za bronom. »Sam se nimam za specialista za kronometer, a včasih mi kakšen uspe tudi zelo dobro,« je ostal skromen novopečeni prvak. Selektor reprezentance pa je še enkrat več poudaril, da je vedno verjel v svojega varovanca: »Že pred cestno dirko je Primož deloval odlično, a tam enostavno ni imel svojega dne. Še enkrat več se je pokazalo, kako hitro si lahko v kolesarstvu na samem vrhu, ali pa si daleč zadaj. Še enkrat več poudarjam, da trenutno ne vem, kje so meje slovenskega kolesarstva, a trenutno imamo najboljša dva na svetu.«
Vzor za vse
Primož Roglič je do uspeha kariere prišel na veličasten način, a na poti do olimpijskega vrha, ga je čakalo veliko preprek. Že kot otrok je sanjal o olimpijski kolajni, a sprva je mislil, da bo to napadal na zimskih olimpijskih igrah. Bil je izjemno perspektivni smučarski skakalec, a leta 2007 je utrpel hud padec na planiški velikanki. Ta je njegovo življenje postavil na glavo, a Roglič je že takrat pokazal svojo največjo veličino. Po padcu je vstal in se pobral. Podal se je na novo življenjsko pot, izjemne telesne danosti pa so ga popeljale v svet kolesarstva.
Na kolesu se je Roglič znašel še bolje kot na skakalnih smučeh. Hitro je začel premikati meje slovenskega kolesarstva, a pri se je ves čas poznalo, da mu manjka kolesarska šola. Njegove številne uspehe so ves čas spremljali padci. A danes 31-letni olimpijski prvak je vedno znova pokazal, da te padci lahko naredijo le še močnejšega. Vedno znova se je vrnil močnejši.
Postal je prvi slovenski kolesar, ki mu je uspelo dobiti etapo na sloviti dirki po Franciji, bil je prvi, ki je končal tritedensko dirko na zmagovalnem odru (3. mesto Giro 2019). Istega leta je še dopolnil svoj podvig, ko je osvojil špansko Vuelto in se tako napisal nov list v zgodovino slovenskega kolesarstva. Leta 2020 je postal prvi Slovenec, ki je oblekel rumeno majico vodilnega na Touru, vse je bilo pripravljeno, da bo Tour tudi osvojil, a mu je zmago z (ironično) izjemnim kronometrom odnesel Tadej Pogačar. Nov trenutek, ki bi marsikoga potolkel, a Roglič je tudi to sprejel v slogu največjega šampiona. Ni potreboval niti minute, ko je športno priznal poraz in bil zadovoljen z drugim mestom, ter odločen, da z novim poskusom poskusi naslednje leto.
V letu 2021 je bilo vse podrejeno ravno naskoku na sloviti Tour. A na njegovo športno pot se je znova prikradel usoden padec in Tour je moral zapustiti že v uvodnem tednu. Nastop v Tokiu je bil pod vprašajem, a tudi tokrat se je Roglič pobral. Naredil je vse, kar je lahko, da je prišel na olimpijske igre, kjer pa je na cestni dirki doživel novo razočaranje. Trenutek, ko je prvič podvomil tudi sam vase. »Ne vem. Pripravljen sem odstopiti svoj sedež za kronometer,« je bil v soboto po prihodu v cilj razočaran. A selektor Hauptman je verjel vanj in se je držal prvotnega plana. V štirih dneh je Rogliča pripravil, da se psihično še enkrat dvigne, sam ga je postavil v vlogo favorita. Kljub vsem težavam, so se v slovenski reprezentanci ves čas zavedali, kdo Primož Roglič je in da je najmočnejši celo takrat, ko se pobira. To kar je nato pokazal danes na vožnji na čas, pa je le nekaj, kar bo za vedno zapisano v zgodovino. Roglič je vnovič pokazal vso svojo veličino velikega športnika, ki se nikoli ne preda. Vrednota, ki jo premorejo le največji in res je lahko vzor prav vsem.
