Destinacija Zeleni kras si je zadnja leta upravičeno prislužila sloves izjemnega izhodišča za odkrivanje naravnih znamenitosti. Ne nazadnje je dom svetovno znanih podzemnih jam, Unescove dediščine bukovih gozdov ter posebnih fenomenov kraškega sveta. In prav kras, kot pove Dejan Iskra iz regionalne agencije Zeleni kras, je skozi stoletja vplival na ljudi in kulturo lokalnih prebivalcev. »Skozi številne rodove sta se prenašala znanje in način življenja v kamniti pokrajini, kjer naravni pojavi tako globoko vplivajo na človekov vsakdan in ga ključno oblikujejo,« je povedal Iskra, ki je med povabilom ob Cerkniško jezero predstavil nov, letošnji produkt, ki so ga v sodelovanju z lokalnimi ponudniki in LAS Notranjska poimenovali Pot okusov Cerkniškega jezera.
Gostoljubnost na vsakem koraku
Celodnevna tura, ki si jo lahko izberete v družbi prijateljev, se začne z obiskom kmetije pod Topolom na planoti Menišiji nad Cerkniškim jezerom. Kot pove gostiteljica Mihaela Klančar, so se specializirali za izdelke iz tipičnih žit, iz katerih izdelujejo moko ter iz nje različne pekovske izdelke. Poleg mlina se kmetija osredotoča tudi na predstavitev in pokušino divjih zelišč iz okolice ter gozdnih plodov (lešniki, orehi, šipek). Posebna zanimivost obiska kmetije je doživetje arhitekture stavbe, pod katero sta se podpisala oba zakonca, in okolice. Ne nazadnje pa tudi elementov umetnostne obrti, kot so steklo, keramika, pletarski izdelki, ki naredijo kmetijo posebno.
Nekaj minut vožnje naprej vas v vasici Grahovo na robu Cerkniškega jezera pričakata zakonca Andrejčič, ki sta pred leti postavila svoj mlin. Mladi par se zadnja leta poleg govedoreje ukvarja tudi z biološkim pridelovanjem žit in predelavo žit v moko, izdelke pa prodaja pod znamko Špilarjev mlin. V ta namen uporabljata tradicionalni mlin na kamen, obiskovalcem pa rada pokažeta tudi mletje in čiščenje žita ter predelavo v moko in različne žitne izdelke. Mlada kmeta razumeta kmetijstvo kot bio- in krožno gospodarstvo ter se ravno zaradi tega obračata v preteklost in k tradicionalnim načinom kmetijstva. S prosto rejo živali, v okviru katere govedo preživi več kot polovico leta na prostem, ter spodbujanjem tradicionalne rabe tal na Cerkniškem polju tudi onadva skrbita za ohranjanje kulturne krajine.
Slaba letina sadja tudi okoli jezera
Tik ob izviru Cerkniškega jezera, v vasi Laze, goste postrežejo tudi na kmetiji T'Dolenj. Pohvalijo se lahko z najboljšimi žganji in likerji iz domačih vrst sadja, ki jih pridelujejo in destilirajo po domačih receptih. Helena in Katarina s kmetije radi predstavita vrste žganih pijač ter postopke, s katerimi iz domačega sadja izvlečeta njihovo esenco, pa vendar ostanejo nekatere družinske skrivnosti neizdane. Okusi žganih pijač v sebi nosijo bistvo narave Cerkniškega jezera.
Tudi kmetije družine Mihelčič iz Grahovega ob Cerkniškem jezeru, kjer so se specializirali za pridelavo in predelavo mleka v ekološke mlečne proizvode, ne boste zapustili lačni. Tudi oni pri delu na kmetiji upoštevajo tradicionalne postopke, kvaliteto proizvodov pa dosegajo z izvrstnimi sestavinami in ljubeznijo do dela, ker se izkazuje skozi številna priznanja, ki so jih pridobili za svoje izdelke na ocenjevanjih in tekmovanjih. Poleg osnovne dejavnosti pridelave mlečnih izdelkov se na kmetiji ukvarjajo tudi z žagarstvom.
Za konec ostane še obisk na turistični kmetiji pri Logarjevih, kjer skozi kulinariko in predstavitev delovanja sadjarske kmetije skrbijo za doživetje notranjske kulinarike. Gospodinja Ivanka gostom predstavi visokodebelni sadovnjak, ki raste ob Cerkniškem jezeru, ter različne stare sorte jabolk, ki uspevajo v tem sadovnjaku. Skozi pokušanje različnih vrst jabolk (krivopecelj, carjevič, jonatan, bobovec in voščenka) boste lahko razširili svoje poznavanje okusov, ki jih razvijejo različne sorte jabolk. »Ni vsako jabolko za vse. Določene sorte so bolj primerne za sok, druge za krhlje, marmelade, zavitek… Pri okusu jabolk in izdelkov iz tega sadja igra pomembno vlogo tudi način pridelave in predelave,« pove Ivanka, ki pa podobno kot vsi sokrajani prizna, da imajo letos s sadjem velike težave, zato upajo, da bodo vsaj nekaj malega lahko vseeno pridelali.
