Gozdar Simon Resman radovljiško gozdno učno pot Predtrški gozd pogosto obišče. Najraje se po njej sprehodi z otroki, pa naj bodo to družinski člani, vrtčevske, šolske ali druge priložnostne skupine najmlajših. »Všeč mi je, ko gledam njihovo radoživost, ko jih opozarjam na posebnosti v gozdu. Vsakemu, ki ga spremljam v gozd, naročim, naj hodi z velikimi ušesi in velikimi očmi. To pomeni, da opazuje dogajanje in svet okoli sebe in pozorno posluša. Na koncu pa se pogovorimo o tem, kar smo videli in slišali,« opisuje.
In ko smo se po prenovljeni gozdni učni poti sprehodili pod njegovim vodstvom, smo imeli kaj videti in kaj slišati. »Ta gozdna učna pot je zelo posebna, odlikuje jo neverjetna pestrost drevesnih in grmovnih vrst, slovi pa tudi po razgibanosti terena, ki je podobno raznolik, kot je raznolika celotna Slovenija. V majhnem krogu, ki lahko pomeni samo polurni sprehod, se da doživeti rastlinsko in reliefno raznolikost,« opozarja Resman.
Za ozaveščanje in za rekreacijo
Radovljiška gozdna učna pot je bila odprta v letu 1977 in je ena prvih učnih poti v Sloveniji. Poleg drevesnih vrst lahko obiskovalci spoznajo tudi stara orodja ter krajinske in ekološke zanimivosti. Njen osnovni namen je ozaveščanje in izobraževanje javnosti in šolske mladine o vlogi in pomenu gozda, obenem pa je med domačini priljubljena za oddih in rekreacijo. Učno pot, ki je dolga 3,2 kilometra, upravlja Zavod za gozdove, območna enota Bled. Prav blejska enota zavoda in občina Radovljica sta pred kratkim poskrbeli za temeljito obnovo poti. Izvajalec GG Bled je zamenjal večino tabel, ki označujejo rastlinske vrste, ponekod pa opravil vzdrževalna dela. Za obnovo poti je občina namenila približno sedem tisoč evrov, je povedal župan Radovljice Ciril Globočnik. »Obnovili smo jo zato, ker nam ni bila več v ponos. V Radovljici imamo kar nekaj podobnih poti, ki jih bomo obnavljali tako za potrebe turizma kot za spodbujanje zdravega življenjskega sloga občanov,« dodaja.
Prav za vzdrževanje slednjega pot pogosto obišče upokojeni zdravnik iz Radovljice Avgust Mencinger. »Z ženo prideva sem enkrat na teden, ne glede na letni čas. Kot redna obiskovalca nisva več tako pozorna na okoliška drevesa, bolj uživava v gibanju. Pot sva si razdelila na več etap. Prvih pet minut je trening za ravnotežje in koordinacijo, saj hodiva po koreninah. Vesel sem, da jih niso čisto odstranili,« je povedal med sprehodom. Del poti, ki vodi v breg, jima služi kot ogledalo, v kako dobri telesni kondiciji sta, saj na uro pogledata ob vznožju klanca in na vrhu. Preden se odpravita nazaj domov, pa si del poti privoščita sproščujočo umirjeno hojo. »Za užitek,« poudarja upokojeni zdravnik in doda, da je redno gibanje v starosti izjemno pomembno za ohranjanje moči in zdravja.
Tudi o gospodarjenju z lesom
»Vsa velika mesta so ugotovila, da ljudje potrebujemo naravo, gozdove, takšne učne poti, ki so dosegljive peš,« ugotavlja gozdar Resman, ki je med sprehodom opozoril na nekaj zanimivosti na poti. Tako se je ustavil ob trepetliki in povedal, da to drevo nima večjega gospodarskega pomena, ker ima mehak les. »Nekaj se je uporablja za celulozo, sicer pa je bolj ali manj neuporabna. Veliko bolj uporabna je breza,« pokaže na drugo stran. Njen les je zelo zaželen pri imetnikih odprtih kaminov, saj je trd, ne poka in daje veliko energije. »Ker ima dobro trdnost, so ga uporabljali tudi pri prvih letalih,« opisuje.
Med sprehodom po prenovljeni gozdni učni poti je opozoril še na eno od debelejših smrek na tem območju in omenil, da večino iglavcev iz Slovenije izvozijo v Avstrijo, večino listavcev pa v Italijo. »Med slednjimi je pri nas najbolj pogosta bukev, ki pa jo na žalost uporabljamo samo za drva.« Sprehodili pa smo se tudi mimo travnika, na katerem imajo otroci, ki obiščejo pot, najpogosteje malico in se zabavajo ob prerezu ogromnega debla drevesa ter se povzpnejo na lovsko opazovalnico, ogledali smo si poškodovano drevo, na katerem je prikazano nabiranje smole z vrezovanjem zarez v deblo, in opazovali brežino, ki jo spodjeda erozija.