Začetek iger so v japonskem glavnem mestu zaznamovali protesti, saj, kot kažejo javnomnenjske raziskave, večina japonskih prebivalcev meni, da bi morali poletni festival športa zaradi zdravstvenih razmer odpovedati.
Olimpijske igre bodo potekale do 8. avgusta. Slovenija se bo predstavila s 54 športniki in številni med njimi so resni kandidati za kolajne.
2. bo Tokio gostil olimpijske igre. Prvič so se najboljši športniki na svetu na Japonskem merili leta 1964, ko je dve kolajni, zlato na konju z ročaji in bronasto na drogu, osvojil Miro Cerar, ki tokrat vodi olimpijsko delegacijo.
4 športne panoge bodo letos prvič na olimpijskih igrah. To so deskanje na valovih, karate, rolkanje in športno plezanje, kjer ima Slovenija z Janjo Garnbret glavno favoritinjo za zlato kolajno.
13 mrd. € znaša proračun olimpijskih iger v Tokiu, vključuje pa tudi dodatne stroške v višini 2,1 milijarde evrov zaradi preložitve iger za eno leto.
15.400 športnikov bo v prihodnjih tednih gostila olimpijska vas. Med njimi bo okrog 4400 paraolimpijskih športnikov.
2 športni panogi se v Tokiu vračata v olimpijski spored, to sta bejzbol in softbol, ki sta bila nazadnje člana olimpijske druščine leta 2008 v Pekingu.
8 novih objektov so za potrebe olimpijskih iger zgradili Japonci, med drugimi osrednji stadion, na katerem je potekala otvoritvena slovesnost in bo tudi zaključna, tam bodo atletski boji ter nekaj nogometnih tekem. Deset objektov je začasnih, 25 pa jih je bilo že zgrajenih.
23 kolajn je v času samostojnosti na poletnih olimpijskih igrah osvojila Slovenija.
5 zlatih kolajn je na poletnih olimpijskih igrah osvojila Slovenija. Najžlahtnejše odličje so priborili strelec Rajmond Debevec, dvojni veslaški dvojec Luka Špik in Iztok Čop (vsi Sydney 2000), metalec kladiva Primož Kozmus (Peking 2008) ter judoistki v kategoriji do 63 kg Urška Žolnir (London 2012) in Tina Trstenjak (Rio de Janeiro 2016).