»Trajnostna mobilnost je naša prihodnost. Za čistejši zrak in prijaznejše okolje moramo iz mestnega jedra postopoma umakniti čim več motornega prometa in spremeniti naše navade in miselnost. Zaradi ureditve kolesarskih povezav smo v modri coni ukinili 24 od 444 parkirnih mest, v drugi coni, kjer je bilo do nedavna še 2579 parkirnih mest, pa 16. Skupaj 40 oziroma 1,3 odstotka. Še vedno pa je voznikom motornih vozil na razpolago 2563 parkirnih mest in dve garažni hiši,« pravi Mojca Grušovnik Andrić z mestne občine Celje.
Nekateri trgovci zapirajo lokale
Ukinitev nekaterih parkirnih mest v strogem centru mesta je bila predvidena že v projektu urejanja mreže kolesarskih povezav. »Zavedamo se, da nekateri to težko sprejemajo, ker so bili vajeni parkirati čim bliže cilju. Toda če želimo imeti čistejše okolje, bomo morali spremeniti svoje navade,« poudarja Grušovnik-Andrićeva.
Pri številnih obiskovalcih mesta pa tudi trgovcih je ta poteza dvignila precej prahu. Predvsem trgovci, ki se že tako soočajo z upadom prometa zaradi večmesečnega zaprtja, se bojijo, da bo v mesto prihajalo še manj ljudi. »Nekateri kupci so že povedali, da če bodo morali parkirati nekje na obrobju mesta samo zato, da bodo prišli k nam, jih v mesto pač ne bo, saj je lažje parkirati v trgovskih centrih na obrobju, kjer je vse pod eno streho, pa še na uro ni treba gledati,« razmišljanje strank strne Klavdija, prodajalka v eni od manjših tekstilnih prodajaln. Kar nekaj trgovcev pa je korona prizadela v tolikšni meri, da lokalov sploh niso več odprli in ti samevajo.
Vse več jih sede na kolo
Po drugi strani številni potezo mestne občine pozdravljajo in navajajo podobne prakse iz tujine, kjer so iz mestnih središč že davno umaknili avtomobile. V Celju pa so veseli, da jim je služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko namenila 1,3 milijona evrov za projekt, v okviru katerega bodo, med drugim, postavili tudi informativne table, ki bodo usmerjale voznike avtomobilov na parkirišča. Še posebej dobro pa je v Celju zaživel sistem izposoje koles, ki ima že okoli 9200 registriranih uporabnikov. V povprečju kolo najame 221 uporabnikov na dan, večina, kar 72 odstotkov, izbere električna kolesa. Kot kažejo statistični podatki, so v juniju med tednom uporabniki najpogosteje kolesarili okoli 9. in 16. ure, ob koncu tedna pa okoli 13. in 21. ure. »V Celju se zavedamo, da je trajnostna mobilnost naša prihodnost, zato občane spodbujamo, da se v službo, v šolo ali v trgovino namesto z avtom odpravijo peš, s kolesom, celebusom ali drugimi alternativnimi oblikami mobilnosti,« pravi Grušovnik-Andrićeva. Trenutno je v Celju 22 postaj, na katerih si je mogoče izposoditi 150 koles, večina je električnih. »S pomočjo sredstev Eko sklada bomo kupili še 71 koles, 43 električnih in 28 navadnih, ter postavili dodatnih dvanajst postaj za izposojo. Projekt je vreden 594.000 evrov, od tega bo Eko sklad prispeval skoraj polovico nepovratnih sredstev, namenjenih gradnji kolesarske infrastrukture, preostalo bomo zagotovili iz proračuna,« še povedo na celjski občini.
