Od petka do torka so na blejskem gradu zaman čakali slovenske goste, ki bi si obisk privoščili z novimi turističnimi boni, ki to omogočajo. V torek se je to vendarle zgodilo, pravi Matjaž Završnik, direktor Zavoda za kulturo Bled, ki z gradom upravlja. Upa, da se bodo po prvi takšni družini zgledovale tudi naslednje, saj bi jim večji obisk od sedanjega omogočal preživetje v zimskih mesecih, ko bo obiskovalcev zagotovo manj kot zdaj.
Namesto skupin posamezniki in družine
Blejski grad v teh dneh obišče okoli 600 obiskovalcev na dan, kar je zgolj okoli četrtina nekdanjega poletnega obiska. »Včasih smo imeli 2500 ali 2800 obiskovalcev v poletnem času. Tako da se navajamo na nove čase, saj se zavedamo, da takšnega obiska, kot smo ga imeli, ne bo več. V letu 2019 smo imeli rekordnih 583.000 obiskovalcev, lani jih je bilo le nekaj manj kot 90.000,« izpostavlja direktor zavoda.
Če so včasih prednjačile napovedane skupine, med njimi je bilo ogromno azijskih, se danes na gradu ustavljajo predvsem posamezniki, med njimi je največ Slovencev, Nemcev, Madžarov in Čehov, v zadnjih dneh Završnik opaža tudi vse več Nizozemcev. »Se pa močno pozna odsotnost čezoceanskih letalskih povezav, zato je veliko manj kot v prejšnjih letih Američanov, Izraelcev in Azijcev, ki smo jih bili vajeni na Bledu. Precej manj kot v prejšnjih letih je tudi angleških gostov,« pravi in dodaja, da je bilo v običajnih letih, ki niso bila zaznamovana z epidemijo, med obiskovalci gradu kar 76 odstotkov takih, ki so na to območje prišli z letalom.
Dvigala na blejski grad še ne bo
Čeprav zavod sicer v teh mesecih in ob pomoči države zaradi epidemije deluje pozitivno, pa Završnika skrbi predvsem, kako bo po letošnjem poletju, ko bo obiskovalcev Bleda spet manj. »Skrbi nas, ali bomo lahko ustvarili rezerve za delovanje do naslednjega poletja,« pravi in dodaja, da varčujejo. »V preteklosti smo bili na srečo zelo racionalni pri zaposlovanju in stroških, poleg tega smo veliko vložili v nove tehnologije, kar nam zdaj omogoča boljše izkoristke in nižanje stroškov. Imamo sorazmerno prenovljen objekt, poslujemo z nižjo porabo energije, kar nam v tem času veliko pomeni,« poudarja.
»Lansko izgubo pokrivamo s posojilom, ki naj bi ga povrnili v treh letih,« dodaja Završnik in opozarja, da po 11-milijonskih naložbah v preteklem desetletju zdaj razvojni projekti čakajo na bolj spodbudne čase. Kot smo že poročali, je med njimi tudi gradnja dvigala, ki naj bi dostop do gradu omogočala tudi starejšim, ki strme poti ne zmorejo, in gibalno oviranim. To naložbo bi morali začeti uresničevati letos, čez dve leti pa naj bi jo dokončali. Prav tako so začeli intenzivneje razmišljati o novih programih, vsebinah, umeščenih v objekte, na primer o novih predstavah na blejskem gradu, novih dogodkih, ki bi na drugačen način kot doslej predstavili zgodovino kraja. Vendar bodo tudi ti projekti za svojo uresničitev morali počakati na bolj spodbudne čase, pravi Završnik.
