»Pod razvoj trajnostnega voditeljstva se podpisujemo skupaj. Ne posameznik, temveč mi. Kako dobro smo opravili svoje delo in kako uspešni smo bili pri preobrazbi ne le podjetij, temveč tudi sebe, bomo videli v prihodnosti. Na rasti organizacij, svojih sodelavcih, njihovem razvoju in razcvetu,« je v začetku poletja slovenske menedžerje na MQ konferenci nagovorila predsednica Združenja Manager Medeja Lončar.
Danska kot pionirski zgled dobre prakse
Trajnostno voditeljstvo je eden od osrednjih programov združenja, zato se je slovenski skupnosti predstavil tudi Torkild Justesen, direktor največjega danskega združenja menedžerjev Lederna. Predstavil je rezultate raziskave o trajnostnih načelih v poslovanju podjetij, v kateri je sodelovalo več kot 1300 vodilnih menedžerjev na Danskem. V njej je 70 odstotkov vprašanih potrdilo, da je delovanje po enem ali več globalnih trajnostnih ciljih OZN predpogoj za konkurenčnost njihove organizacije.
Da danskemu gospodarstvu uspeva, pa veliko pripomore tudi dialog z vlado, s katero so skupaj pristopili v boj proti podnebnim spremembam. »Danska podjetja zdaj igrajo ključno vlogo pri doseganju skupnega cilja, to je zmanjšanja toplogrednih plinov za 70 odstotkov do leta 2030 v primerjavi z letom 1990, pri čemer smo se zavezali, da mora zeleni prehod postati gonilo zelene rasti za danska podjetja. Vlada je v dialogu s poslovno skupnostjo vzpostavila 13 podnebnih partnerstev s ciljem, da skupaj prepoznajo ideje, ki lahko pomagajo pri blaženju podnebnih sprememb, hkrati pa Dansko postavijo za pionirsko državo na tem področju,« je dejal.
Potrebni so premiki v glavah
Po načelih trajnosti delujeta tudi zlati gazeli Lumar IG in Plastika Skaza, ki sta svoji praksi predstavili na industrijskem forumu IRT 2021 konec junija. Plastika Skaza se v zadnjih letih ambiciozno razvija v multinacionalko, vzporedno pa podjetje deluje po načelih trajnostnega voditeljstva, pri čemer gradijo na lastnih blagovnih znamkah in postavljanju plastike na zemljevid krožnega gospodarstva.
»Na novo smo si zamislili plastiko, tako da spoštujemo življenja vseh nas. Osnova so vrednote, ki jim sledimo, med njimi je tudi odgovornost vsakega posameznika do okolja. Ostajamo naravnani v smeri ohranjanja naravnih virov znotraj krožnega gospodarstva. Z našimi produkti želimo razviti navade in vzorce, s katerimi bomo ohranjali naš planet. Želimo biti med prvimi desetimi eko podjetji, ki definirajo nove trende v plastični industriji,« pojasnjuje dr. Robert Agnič, glavni izvršni direktor podjetja, ki pravi, da so bile pri tem pomembne tudi odločitve, česa ne bodo več počeli. »Želja je pomagati našim kupcem, da z uporabo naših izdelkov vplivajo na okolje oziroma ves planet. Zato smo se odločili tudi, česa ne bomo počeli. Prekinili smo sodelovanje z nekaterimi partnerji v avtomobilski industriji, ki niso uporabljali takšnih materialov. Z vpeljavo bio materialov pa smo naredili velik premik v glavah, da zdaj prihajajo do nas takšni kupci, s katerimi želimo delati.«
Da so bili že pred epidemijo covida-19 trajnostno naravnani, čeprav manj strukturirano, pa pojasni Marko Lukić, direktor podjetja Lumar IG: »Kar nas je pripeljalo do sem, nas ne bo več peljalo naprej, smo ugotovili z epidemijo. Ali se skozi to preobrazbo spremenimo, ali se samo želimo spremeniti, ali samo na kratki rok zmanjšujemo bolečino.« V pogovoru o uresničevanju trajnostne strategije je poudaril, da sama usmeritev v trajnost še ne pomeni, da so vse ideje dobre: »Samo trajnost, ki zagotavlja tudi varne zaposlitve, je prava trajnost. Podjetje, ki izdeluje trajnostne izdelke, je lahko še najmanj trajnostno, če mora čez tri leta zapreti vrata. Enako mora delovati tudi, če kdo iz podjetja odide. Vzgoja naslednikov je pomemben del trajnosti. Z zavedanjem, da je to proces. Z obdobji, ko trpimo in ko se veselimo. S fokusom, da vemo, kam želimo.«