Skoraj pred letom dni ga je tako kot mnoge prebivalce portugalske prestolnice pretresel umor 39-letnega Bruna Candéja, ki ga je na ulici ustrelil 77-letni Evaristo Marinho. Bruno Candé je bil sin Portugalca, ki ga je portugalska kolonialna vojna zanesla v Gvinejo Bissau, od koder se je v Lizbono vrnil z ženo, afriško domačinko, in tremi otroki. Njegov sin je odraščal v Coni J, četrti visokih stolpnic nad mestom. Dolgo časa je veljala za nekakšen geto priseljencev iz nekdanjih kolonij. Brunu Candéju je kljub temu uspelo uresničiti svoje sanje. Postal je igralec, ne da bi se kdaj šolal za ta poklic, zadostoval je njegov talent. Lani 25. julija je na ulici v predmestju Moscavide padel pod šestimi streli, ki jih je vanj izstrelil Marinho, nekdanji vojak, ki se je v času kolonialne vojne boril v Angoli. Ker se je jezil nad laježem Candéjevega psa labradorca, ga je tri dni pred tem pošiljal »nazaj v njegovo državo« in mu grozil, da ima doma orožje še iz Angole in da ga bo ubil. Candé njegovih groženj ni jemal resno. Po njegovi smrti so se po vsej državi zvrstili številni protesti in Portugalci so se začeli spraševati, kako rasistična je še vedno portugalska družba. Otávio Raposo pa si je postavil tri cilje. Prvi cilj se je uresničil nedavno, ko je sodišče v Lizboni storilca obsodilo na 22 let zapora in prikimalo trditvi tožilstva, da je moril iz rasističnega motiva. Drugi cilj je, da ulica, kjer je bil Candé umorjen, dobi njegovo ime, in tretji, da na Bruna Candéja in njegovo usodo ljudje ne bi nikoli pozabili.