Če pogledamo zelo ozko, zgolj delniške indekse, lahko dobimo občutek, da je vse skoraj idealno. Tako šolsko zarisanih grafov rasti na razvitih delniških trgih ne najdemo prav pogosto. Pa vendar je okolje, ki kroji usodo delniških trgov, precej kompleksno in tudi unikatno. Ohlapne denarne politike so še zmeraj v ospredju finančnega kolesja. Dinamika tiskanja denarja se medmesečno nekoliko prilagaja, a za zdaj zapiranja teh pipic še ni na vidiku, kar je najbolj pomembno.
Gospodarsko okrevanje, merjeno v rasti bruto domačih proizvodov (BDP), je impozantno. Takšno rast vidimo zelo redko. Okreva tudi trg dela, ki je bil v času pandemije na resni preizkušnji. Potrošnja je visoka, saj je bil denar v tem času dobrina, ki je ni primanjkovalo, bodisi da je do potrošnika prišel v obliki različnih transferjev bodisi prek zelo poceni posojil. Vse to se sedaj odraža v rasti delniških trgov. Pričakovanja o dobičkih podjetij so visoka, in sicer tako visoka in močna, da tudi številčno visoka inflacija, cene surovin in nenehna napetost na relaciji ZDA–Kitajska investitorjev ne motijo toliko, da bi njihova trenutno velika želja po delniških naložbah popustila.
Inflacijske številke so že tretji mesec zapored visoke. Hkrati z visokimi ravnmi na trg prihajajo pomirjajoča sporočila ameriške centralne banke (Fed). Visoka inflacija je, kot pravijo, prehodna, ukrepov zategovanja monetarne politike zato za zdaj ni na mizi. Prvi mesec so se delniški trgi v odziv nekoliko zatresli, predvsem v smislu prilagajanja portfeljev na inflacijske razmere. Videli smo tudi visok porast zahtevanih donosov na desetletni ameriški obveznici, ki je imel močan vpliv na celotni dolžniški trg. Nenehno ponavljanje Feda o začasnosti inflacije je zaleglo, počasi se je spet vzpostavila portfeljska alokacija s tehnološkim sektorjem na čelu.
Ta sektor je bil v tem mesecu spet najbolj donosen, zaostali pa so sektorji financ, surovin in energije. Zaupanje trga v Fed ostaja veliko, saj so tokrat delniški trgi porasli kljub (še) zmeraj ta teden objavljeni višji inflaciji za junij od pričakovane (pričakovana 4,9 odstotka, dejanska 5,4 odstotka). Delniškim trgom je šla na roko tudi pocenitev surovin, medtem ko je sporočilo ameriške administracije, da Biden ne namerava obnoviti pogovorov s Kitajsko, ostalo povsem brez vpliva na trg – kljub temu da to pomeni nadaljevanje trde drže, ki jo je začel prejšnji predsednik, in otežuje poslovanje na obeh straneh.
Trg je trenutno povsem osredotočen na rezultate drugega četrtletja in napovedi za naprej. Pričakovanja glede rasti dobičkov so velika. Izpolnitev oziroma celo preseganje teh pričakovanj pomeni, da je pred nami lahko donosno poletje. Za zdaj je rezultate objavila zgolj peščica podjetij, a med njimi večina velikih ameriških bank. Skupno vsem je, da so upravičili visoka pričakovanja pri dobičkih, kar je dobra popotnica za prihajajoče objave ostalih. Je pa bilo za bančni sektor to obdobje posebno, predvsem zaradi rastočih donosov obveznic, ki pa so se že vrnili na precej nižje ravni. Morebitna neizpolnitev pričakovanj pri dobičkih pa bo trenutno lepo sliko donosov najbrž precej skalila. Do konca meseca bo večina rezultatov znanih. Upam in verjamem, da so bila visoka pričakovanja glede na gospodarsko rast upravičena. To bo dobro za vse udeležence.
