Smo v izjemno specifičnem obdobju. Koronakriza je v preteklih jesensko-zimskih mesecih zvišala brezposelnost, v pomladnih mesecih pa se je trend na področju brezposelnosti začel obračati. Vedno bolj se kaže pomanjkanje kadra. To potrjujejo tudi številke prijavljenih na Zavodu RS za zaposlovanje, ki se zmanjšujejo. Število brezposelnih je v začetku junija padlo pod 75.000. »Zaposlovanje sledi pozitivnim trendom iz gospodarstva, kjer se zlasti proizvodna podjetja soočajo z visoko rastjo naročil,« meni Alenka Kraljič, psihologinja in direktorica operativnega poslovanja v kadrovskem podjetju Trenkwalder, kjer imajo več kot 50-odstotno rast potreb podjetij po kadru v primerjavi z lanskim pomladnim obdobjem. »Največje potrebe na trgu so po tehničnih profilih.« Podjetja iščejo tudi po več deset proizvodnih delavcev hkrati, veliko je povpraševanja po skladiščnikih, viličaristih, varilcih, ključavničarjih in monterjih za delo v tujini, mnoga podjetja bi takoj zaposlila tudi prodajne inženirje, tehnologe, vzdrževalce.
Zagotovo so (bile) najbolj prizadete storitvene dejavnosti in avtomobilska industrija. Covid-19 je razgalil tudi uspešnost pri reorganiziranju in sposobnost v danih omejitvah najti svoje priložnosti na trgu. Nekateri so zagotovo krizo vzeli kot izziv, se uspešno spoprijeli z njo ter v finalu izstopili kot zmagovalci. »Najhitreje so s kadrovskega vidika okrevala proizvodna podjetja,« ocenjuje Kraljičeva. Za delo v proizvodnji se odločajo tudi gostinci, saj jim (dosedanja) nestabilnost zaposlitve v gostinstvu ne daje želene in pričakovane varnosti.
Gostinski, vinarski, turistični preobrat
Vse kaže, da bo imela gostinska panoga težave pri privabljanju kadra nazaj v svoje vrste. V proizvodnih enotah je delovnik bolj urejen in ustaljen, tudi izplačila so rednejša, manj povezana s sezonskim delom, socialna varnost je višja. Z gostinstvom so tesno povezane tudi številne druge panoge, kot je denimo vinarstvo. Izkušnjo opiše Matjaž Lemut, ki vodi priznano klet Tilia estate – Hiša pinotov iz Vipavske doline. »Od 70 do 80 odstotkov restavracij na svetu je bilo zaprtih. Preživeli smo tisti, ki nam je uspelo povečati prodajo končnemu kupcu. Prek trgovin, vinotek, interneta ali doma v kleti. Povečal se je delež prodaje dražjih vin končnemu kupcu. Kljub vsemu imamo 50-odstotni izpad dohodka. Pojavlja se težava financiranja novih polnitev, ki teče vzporedno z investiranjem letnika 2021 v vinogradu. Karte na trgu so se premešale. Kdor je zaspal, bo izgubljen,« dodaja Lemut. Podobno meni tudi Robert Gorjak, dip. WSET, ki vodi vinsko šolo Belvin. »Gostinstvo je utrpelo veliko škodo. Veliko kadra bomo morali na novo izšolati. V Londonu je jasno, da mora vsako, ki ima opraviti s prodajo, veliko vedeti o produktih. Samo po sebi je umevno, da kdor rokuje z vinom, pridobi mednarodno priznani certifikat iz vina WSET. Kriza bo osvetlila pomen znanja.«
V čem izstopa Slovenija?
Covid-19 je trajno spremenil način dela. »Pomagati zaposlenim, da ostanejo zdravi, zavzeti in produktivni, bodo prednostne naloge vsakega kadrovika. Tu večjih razlik med Slovenijo in svetom ni,« meni Kraljičeva. Obstajajo pa razlike v mikrotrendih. Pandemija je prizadela vse, a ukrepi držav so se razlikovali, zato so bile posamezne gospodarske dejavnosti nekje bolj, drugje manj prizadete. Zelo verjetno se bodo uveljavljale hibridne oblika dela. »Še bolj se bo poudarjalo timsko delo z vključitvijo najrazličnejših sodelavcev; od raznolike starosti, spola, narodnosti in jezikovnih skupin, stopnje in smeri izobrazbe oziroma usposobljenosti do raznolike spolne usmerjenosti in osebnostnih lastnosti. Prava umetnost za zaposlene, za kadrovike, za vodje ter za delodajalce bo preseči vse te razlike,« razmišlja Kraljičeva.